¹ Poslušaj, Izrael: ti pojdeš v tem času čez Jordan, da v posest vzameš last narodov, večjih in močnejših od tebe, velika, do neba obzidana mesta;

² veliko in visoke postave ljudstvo, sinove Enakimov, ki jih poznaš in si o njih slišal: Kdo more stati pred Enakovimi sinovi?

³ Danes torej vedi, da Gospod, tvoj Bog, gre pred teboj kot požigajoč ogenj: on jih potere in on jih potlači pred teboj, ti pa jih preženeš in v kratkem pokončaš, kakor ti je govoril Gospod.

⁴ Ko pa jih prepodi Gospod, tvoj Bog, pred teboj, nikar si ne govori v srcu: Zaradi moje pravičnosti me je vpeljal sem Gospod, da obvladam to deželo; ker zaradi brezbožnosti teh narodov jih prežene Gospod pred teboj.

⁵ A ne zaradi svoje pravičnosti in srca svojega poštenosti pojdeš tja, da dobiš v last njih deželo, marveč zaradi brezbožnosti teh narodov jih izžene Gospod, tvoj Bog, pred teboj ter da bi potrdil besedo, ki jo je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

⁶ Vedi torej, da ti nikakor ne da Gospod, tvoj Bog, te dobre dežele v posest zaradi tvoje pravičnosti, zakaj trdovratno ljudstvo si ti.

⁷ Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi dražil v jezo Gospoda, svojega Boga: od dne, ko ste odšli iz dežele Egiptovske, in dokler ste potovali na ta kraj, ste bili uporni Gospodu.

⁸ Tudi na Horebu ste razdražili v jezo Gospoda, in Gospod se je razsrdil na vas, da vas je hotel pokončati:

⁹ Ko sem bil šel na goro, da prejmem kameneni plošči, plošči zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, sem ostal na gori štirideset dni in štirideset noči; kruha nisem jedel in vode nisem pil.

¹⁰ In Gospod mi je izročil dve kameneni plošči, popisani z Božjim prstom; in pisano je bilo na njiju soglasno z vsemi besedami, ki jih je vam Gospod govoril na gori iz sredi ognja v dan zbora.

¹¹ Ko je minilo štirideset dni in štirideset noči, mi da Gospod tisti kameneni plošči, plošči zaveze.

¹² In Gospod mi reče: Vstani, hitro pojdi doli odtod; zakaj tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, se je skazilo. Hitro so zašli s pota, ki sem ga jim zapovedal: naredili so si ulito podobo.

¹³ Dalje mi je govoril Gospod takole: Videl sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je;

¹⁴ pusti mi, da jih pokončam in izbrišem njih ime izpod neba; tebe pa hočem storiti v narod močnejši in večji, nego so oni.

¹⁵ Obrnil sem se torej in stopal doli z gore, gora pa je z ognjem gorela, in tisti dve plošči zaveze sem držal z obema rokama:

¹⁶ In pogledam, in glej, pregrešili ste se zoper Gospoda, svojega Boga, ko ste si naredili ulito tele; hitro ste zašli s pota, ki vam ga je zapovedal Gospod.

¹⁷ Tedaj zgrabim tisti plošči ter ju vržem iz rok, in razbil sem ju pred vašimi očmi.

¹⁸ In padel sem pred Gospodom in ležal kakor poprej štirideset dni in štirideset noči: kruha nisem jedel in vode nisem pil zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ker ste storili, kar je zlo v očeh Gospodovih, da ga dražite v jezo.

¹⁹ Zakaj bal sem se srda in togote, s katero se je jezil Gospod nad vami, hoteč vas pokončati. Ali Gospod me je uslišal tudi to pot.

²⁰ Tudi nad Aronom se je srdil Gospod silno, hoteč ga pokončati; in molil sem tudi za Arona tisti čas.

²¹ In vzamem vaš greh, tele, ki ste ga naredili, in ga sežgem v ognju in razbijem na kosce ter vsega strem, da je bil drobičken prah, in prah vržem v potok, ki teče z gore.

²² Tudi v Taberi, v Masi in pri Grobeh poželjivosti ste dražili Gospoda v jezo.

²³ In ko vas je Gospod poslal iz Kades-barnee, rekoč: Pojdite gori, pripravite v svojo last deželo, ki sem vam jo dal, ste se uprli povelju Gospoda, svojega Boga, in niste mu verovali in niste poslušali njegovega glasu.

²⁴ Uporni ste bili Gospodu od dne, odkar vas poznam.

²⁵ Padel sem torej in ležal pred Gospodom tistih štirideset dni in štirideset noči, ker je bil rekel Gospod, da vas pokonča.

²⁶ In molil sem h Gospodu in dejal: Gospod Jehova, ne pogubi ljudstva svojega in dediščine svoje, ki si jo odkupil po velikosti svoji, ki si jo izpeljal iz Egipta z mogočno roko.

²⁷ Spomni se svojih hlapcev, Abrahama, Izaka in Jakoba; ne oziraj se na trdokornost tega ljudstva, na njih brezbožnost in greh;

²⁸ da se ne bo govorilo v deželi, odkoder si nas izpeljal: Ker jih Gospodu ni bilo moči privesti v deželo, katero jim je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je izpeljal, da jih pobije v puščavi.

²⁹ Saj ljudstvo so tvoje in dediščina tvoja, ki si jo izpeljal z veliko svojo močjo in z iztegnjeno ramo svojo.