¹ Sedaj pa poslušaj, o Izrael, postave in sodbe, katere vas učim izpolnjevati, da živite in pridete v deželo ter jo posedete, ki vam jo daje Gospod, očetov vaših Bog.

² Ne pristavite ničesar besedi, ki vam jo zapovedujem, tudi ne vzemite ničesar od nje, da ohranite Boga svojega zapovedi, ki vam jih zapovedujem.

³ Oči vaše so videle, kar je storil Gospod zaradi Baal-peorja; kajti vse, ki so šli za Baal-peorjem, je potrebil Gospod, Bog tvoj, izmed tebe.

⁴ Vi pa, ki ste se držali Gospoda, Boga svojega, ste vsi živi današnji dan.

⁵ Glejte, učim vas postave in sodbe, kakor mi je zapovedal Gospod, Bog moj, da tako ravnate v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete.

⁶ Hranite jih torej in izpolnjujte; kajti to bode vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave, tako da poreko: Res, modro in razumno ljudstvo je ta veliki narod!

⁷ Zakaj kje je velik narod, ki bi mu bili bogovi tako blizu, kakor nam je Gospod, Bog naš, kadarkoli ga kličemo?

⁸ In kje je velik narod, ki ima postave in sodbe tako pravične, kakor je ves ta zakon, ki vam ga danes stavim pred oči?

⁹ Varuj se samo in pazi skrbno na dušo svojo, da ne zabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, ter da ti ne izginejo iz srca, dokler koli živiš; ampak oznanjaj jih svojim otrokom in otrok svojih otrokom –

¹⁰ da ne zabiš dneva, ko si stal pred Gospodom, Bogom svojim, na Horebu, ko mi je rekel Gospod: Zberi mi ljudstvo, da slišijo moje besede, da bi se učili bati se mene vse svoje žive dni na zemlji in to učili tudi otroke svoje.

¹¹ Tedaj ste pristopili in stali pod goro; gora pa je gorela s plamenom do sredi neba, in bila je tema, oblak in mrakota.

¹² In Gospod vam je govoril iz sredi ognja: glas besed ste slišali, a podobe niste videli nobene, čujoč samo glas.

¹³ In oznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je ukazal izpolnjevati, tistih deset besed, in napisal jih je na dve kameneni plošči.

¹⁴ Meni pa je zapovedal Gospod tisti čas, da naj vas učim postave in sodbe, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete.

¹⁵ Varujte torej skrbno svoje duše; zakaj nikakršne podobe niste videli v dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz sredi ognja,

¹⁶ da se ne skazite in si ne naredite rezane podobe, obraza kakršnekoli podobe, slike moškega ali ženskega bitja,

¹⁷ slike katerebodi živine na zemlji ali katerega okriljenca, ki leta pod nebom,

¹⁸ slike katerebodi laznine na zemlji ali katere ribe v vodah pod zemljo;

¹⁹ ter da ne povzdigneš oči proti nebu, in ko ogleduješ solnce, mesec in zvezde, vso vojsko nebeško, da se ne daš premotiti, da bi jih molil in jim služil, ki jih je Gospod, Bog tvoj, razdelil vsem na rodom pod vsem nebom.

²⁰ Vas pa je Gospod vzel in peljal iz železne peči, iz Egipta, da bodite ljudstvo njegove dediščine, kakor se vidi danes.

²¹ In Gospod se je razsrdil nad mano zaradi vas, tako da je prisegel, da ne smem iti čez Jordan ter priti v tisto dobro deželo, ki ti jo daje v dediščino Gospod, Bog tvoj;

²² ampak umreti moram v tej deželi, ne smem iti čez Jordan, vi pa pojdete čezenj in dobite v last ono dobro deželo.

²³ Varujte se torej, da ne pozabite zaveze Gospoda, Boga svojega, ki jo je sklenil z vami, in si ne delate rezane podobe v kakršnikoli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, Bog tvoj.

²⁴ Zakaj Gospod, Bog tvoj, je ogenj, ki uničuje, je Bog mogočni, goreči.

²⁵ Ko boš rodil otroke in otrok otroke in boste že dalje časa domovali v deželi, pa se izpridite in si naredite rezano podobo. ali kakršnokoli podobo in boste počenjali, kar je hudo v očeh Gospoda, vašega Boga, da ga dražite v jezo:

²⁶ kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da hitro in docela poginete s površja zemlje, v katero ste namenjeni iti čez Jordan, da jo posedete; ne ostanete dolgo v njej, temuč boste docela iztrebljeni.

²⁷ In Gospod vas razkropi med ljudstva in malo vas ostane po številu med narodi, h katerim vas odpelje Gospod.

²⁸ In ondi boste služili bogovom, rok človeških tvorini, lesu in kamenu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo.

²⁹ Ali odondod boste iskali Gospoda, Boga svojega, in ga našli, ko boste vpraševali po njem iz vsega srca in z vso dušo svojo.

³⁰ V stiski, kadar te zadenejo vse te bridkosti, se v poslednjih dneh izpreobrneš h Gospodu, Bogu svojemu, in poslušal boš njegov glas.

³¹ Zakaj Gospod, Bog tvoj, je Bog mogočni, poln usmiljenja: ne odtegne se ti in te ne pokonča, tudi ne pozabi tvojih očetov zaveze, za katero jim je prisegel.

³² Vprašaj vendar po starih časih, ki so bili pred teboj, od dne, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, in od enega konca neba do drugega, se li je kdaj zgodila taka velika reč ali se je slišalo kaj enakega!

³³ Je li katero ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz sredi ognja, kakor si ti slišal, in je ostalo živo?

³⁴ Je li poskusil kateri bog priti, da si vzame narod izmed naroda z izkušnjami, z znamenji, s čudeži in z bojem, z mogočno roko in z iztegnjeno ramo ter z velikimi in groznimi deli, kakor je storil Gospod, Bog vaš, vse to za vas v Egiptu vam pred očmi?

³⁵ Tebi je bilo to pokazano, da bi spoznal, da Gospod je Bog in da razen njega ni drugega nobenega.

³⁶ Iz nebes ti je dal slišati glas svoj, da te pouči, in na zemlji ti je dal videti veliki ogenj svoj, in slišal si njegove besede iz ognja.