¹ Ko prideš v deželo, ki ti jo v dediščino daje Gospod, tvoj Bog, in ko si jo prilastiš in boš prebival v njej,

² tedaj vzemi prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih spraviš iz dežele, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog, in jih deni v koš in pojdi na mesto, ki si ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da ondi prebiva ime njegovo.

³ In pridi k duhovniku, ki bode v tem času, in mu reci: Priznavam danes Gospodu, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, za katero je prisegel Gospod našim očetom, da nam jo da.

⁴ In duhovnik naj ti vzame koš iz roke ter ga postavi pred oltar Gospoda, tvojega Boga.

⁵ In izpregovóri in reci pred Gospodom, Bogom svojim: Izgubljen Aramejec je bil oče moj in šel je doli v Egipt in ondi bival kot tujec z majhnim krdelcem, a postal je tam v narod velik, mogočen in mnogoštevilen.

⁶ Egipčani pa so grdo ravnali z nami, stiskali so nas ter nam nakladali težko službo.

⁷ In klicali smo h Gospodu, Bogu svojih očetov, in Gospod je uslišal naš glas in videl našo revo, naš trud in našo stisko,

⁸ in izpeljal nas je Gospod iz Egipta z mogočno roko in iztegnjeno ramo, z veliko grozo, z znamenji in s čudeži,

⁹ ter nas je privedel v ta kraj in nam dal to deželo, deželo, v kateri teče mleko in med.

¹⁰ In sedaj, glej, sem prinesel prvine zemeljskih sadov, ki si mi jih dal ti, o Gospod. In polóži jih pred Gospoda, svojega Boga, in moli pred Gospodom, Bogom svojim.

¹¹ In veséli se vseh dobrot, ki jih je Gospod, tvoj Bog, dodelil tebi in tvoji hiši, ti in levit in tujec, ki je pri tebi.

¹² Ko spraviš docela vse desetine svojih prirastkov v tretjem letu, ki je leto desetinjenja, in daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da jedo znotraj tvojih vrat in se nasitijo:

¹³ tedaj reci pred Gospodom, Bogom svojim: Odnesel sem sveto darilo iz svoje hiše, tudi sem dal levitu, tujcu, siroti in vdovi po vsej zapovedi tvoji, ki si mi jo ukazal; nisem prestopil tvojih zapovedi, ne jih pozabil.

¹⁴ V žalosti svoji nisem jedel od tega, tudi nisem ničesar tega odnesel, ko sem bil nečist, tudi nisem dal od tega za mrliča; poslušal sem glas Gospoda, svojega Boga, storil sem vse, kakor si mi zapovedal.

¹⁵ Poglej doli iz svetega prebivališča svojega, iz nebes, in blagoslovi ljudstvo svoje, Izraela, in deželo, ki si nam jo dal, kakor si bil prisegel očetom našim, deželo, kjer teče mleko in med.

¹⁶ Danes ti zapoveduje Gospod, tvoj Bog, da izpolnjuj vse te postave in sodbe: hrani jih torej in izpolnjuj iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje.

¹⁷ Danes si se zarekel Gospodu, da bodi tvoj Bog in da hočeš hoditi po njegovih potih ter izpolnjevati postave in zapovedi in sodbe njegove in poslušati njegov glas.

¹⁸ In Gospod se ti je danes zarekel, da mu bodi ljudstvo lastnine, kakor ti je bil obljubil, in da izpolnjuj vse njegove zapovedi,

¹⁹ ter da te hoče storiti višjega mimo vseh narodov, ki jih je ustvaril, v hvali in v imenu in v časti, da bi ti bil sveto ljudstvo Gospodu, Bogu svojemu, kakor je govoril.