¹ Ob koncu vsakih sedmih let boš naredil odpust.¹

1. 3 Mz 25,2; 3 Mz 25,4

² To je način odpusta. Vsak upnik,¹ ki posoja, mora svojemu bližnjemu to odpustiti. Tega ne bo terjal od svojega bližnjega ali od svojega brata, ker je to imenovano Gospodov odpust.

1. upnik: hebr. gospodar posojanja svoje roke.

³ Od tujca lahko to ponovno zahtevaš, toda kar je tvoje, s tvojim bratom, bo tvoja roka odpustila,

⁴ razen¹ ko med vami ne bo nobenega revnega, kajti Gospod te bo silno blagoslovil v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo vzameš v last,

1. razen…: ali, z namenom, da tam.

⁵ samo če previdno prisluhneš glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ izpolnjevanje vseh teh zapovedi, ki sem ti jih ta dan zapovedal.

⁶ Kajti Gospod, tvoj Bog, te blagoslavlja, kakor ti je obljubil in posojal¹ boš mnogim narodom, toda ti si ne boš izposojal in kraljeval boš nad mnogimi narodi, toda oni ne bodo kraljevali nad teboj.

1. 5 Mz 28,12

⁷ ¶ Če je med vami revež enega izmed tvojih bratov znotraj katerihkoli izmed tvojih velikih vrat, v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne boš zakrknil svojega srca niti svoje roke zaprl pred svojim revnim bratom,

⁸ temveč mu boš na široko odprl svojo roko in zagotovo mu boš posodil dovolj za njegovo potrebo, v tem, kar mu manjka.¹

1. Mt 5,42; Lk 6,34

⁹ Pazi se, da ne bi bilo misli¹ v tvojem zlobnem² srcu, rekoč: ›Sedmo leto, leto odpusta, se približuje‹ in je tvoje oko zlobno zoper tvojega revnega brata in mu ničesar ne daš in on zoper tebe kliče h Gospodu in to ti bo greh.

1. misli: hebr. besede.
2. zlobnem: hebr. Beliálovem.

¹⁰ Zagotovo mu boš dal in tvoje srce ne bo užaloščeno, ko mu daješ, zato ker te bo za to stvar Gospod, tvoj Bog, blagoslovil v vseh tvojih delih in v vsem, k čemur boš položil svojo roko.

¹¹ Kajti revni ne bo nikoli izginil iz dežele. Zatorej ti zapovedujem, rekoč: ›Svojo roko boš na široko odprl svojem bratu, svojemu revnemu in svojemu pomoči potrebnemu v svoji deželi.‹

¹² ¶ In če¹ ti bo prodan tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka in ti služi šest let, ga boš potem v sedmem letu od sebe pustil svobodnega.

1. 2 Mz 21,2; Jer 34,14

¹³ In ko ga svobodnega pošlješ od sebe, mu ne boš pustil, da gre proč prazen.

¹⁴ Velikodušno ga boš opremil iz svojega tropa in iz svojega mlatišča in iz svoje vinske stiskalnice. Dal mu boš od tega, s čimer te je Gospod, tvoj Bog, blagoslovil.

¹⁵ Spomnil se boš, da si bil suženj v egiptovski deželi in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil, zato ti danes zapovedujem to stvar.

¹⁶ Zgodilo se bo, če ti reče: ›Ne bom šel proč od tebe,‹ ker ljubi tebe in tvojo hišo, ker mu je dobro s teboj,

¹⁷ potem boš vzel šilo in ga na vratih prebodel skozi njegovo uho in on bo tvoj služabnik na veke. In prav tako boš podobno storil svoji dekli.¹

1. 2 Mz 21,6

¹⁸ Ne bo se ti zdelo težko, ko ga svobodnega pošlješ proč od sebe, kajti vreden ti je bil dvojnega najetega služabnika, v tem, ko ti je služil šest let in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v vsem, kar delaš.

¹⁹ ¶ Vse prvence, ki pridejo iz tvoje črede in iz tvojega tropa, boš posvetil Gospodu, svojemu Bogu. Nobenega dela ne boš opravljal s prvencem svojega bikca niti strigel prvenca svoje ovce.¹

1. 2 Mz 34,19

²⁰ To boš leto za letom jedel pred Gospodom, svojim Bogom, ti in tvoja družina, na kraju, ki ga bo Gospod izbral.

²¹ In če je na njem kakršnakoli pomanjkljivost kakor, če je hrom ali slep ali ima kakršnokoli bolezensko pomanjkljivost, ga ne boš žrtvoval Gospodu, svojemu Bogu.¹

1. 3 Mz 22,20; 5 Mz 17,1; Prd 35,12

²² Jedel ga boš znotraj svojih velikih vrat. Nečista in čista oseba ga bo jedla enako kakor srnjaka in kakor jelena.

²³ Samo njegove krvi ne boš jedel. Na tla jo boš izlil kakor vodo.¹

1. 5 Mz 12,16; 5 Mz 12,23