¹ »Pazljivo prisluhni, oh ti nebo, jaz pa bom govoril in sliši, oh zemlja, besede mojih ust.

² Moj nauk bo kapljal kakor dež, moj govor bo rosil kakor rosa, kakor dežek na nežno zelišče in kakor nalivi na travo,

³ ker bom razglašal Gospodovo ime. Veličino pripišite našemu Bogu.

⁴ On je Skala, njegovo delo je popolno, kajti vse njegove poti so sodba. Bog resnice in brez krivičnosti, pravičen in iskren je on.

⁵ Izpridili¹ so se, njihov² madež ni madež njegovih otrok. Sprevržen in sprijen rod so.

1. Izpridili…: hebr. Sebi je pokvaril.
2. njihov…: hebr. da niso njegovi otroci, to je njihov madež.

⁶ Ali tako poplačate Gospodu, oh nespametno in ne-modro ljudstvo? Mar ni on tvoj oče, ki te je kupil? Mar te ni on naredil in te postavil?

⁷ ¶ Spomnite se dni od davnine, preudarite leta mnogih¹ rodov. Vprašajte svojega očeta in vam bo pokazal, svoje starešine in ti bodo povedali.

1. mnogih…: hebr. rodov in rodov.

⁸ Ko je Najvišji narodom razdelil njihovo dediščino, ko je ločil Adamove sinove, je ljudstvu postavil meje, glede na število Izraelovih otrok.

⁹ Kajti Gospodov delež je njegovo ljudstvo; Jakob je žreb¹ njegove dediščine.

1. žreb: hebr. vrvica.

¹⁰ Našel ga je v zapuščeni deželi in v opustošeni, tuleči divjini. Vodil¹ ga je naokrog, poučeval ga je, ga varoval kakor punčico svojega očesa.

1. Vodil: ali, Obkrožal.

¹¹ Kakor orlica spodbuja svoje gnezdo, frfota nad svojimi mladiči, široko razširja svoje peruti, jih jemlje in nosi na svojih perutih,

¹² tako ga je Gospod sam vodil in tam z njim ni bilo tujega boga.

¹³ Dal mu je jahati na visokih krajih zemlje, da bi lahko jedel donos od polj in storil mu je, da sesa med iz skale in olje iz kremenčeve skale,

¹⁴ maslo goveda in mleko ovc, s tolščo jagnjet in ovni bašánske pasme in koze, z najbogatejšo notranjostjo zrna in pil si čisto kri grozdnih jagod.

¹⁵ ¶ Toda Ješurún se je odebelil in brcal. Postal si debel, postal si gost, pokrit si z maščobo. Potem je zapustil Boga, ki ga je naredil in preziral Skalo rešitve svoje duše.

¹⁶ S tujimi bogovi so ga dražili do ljubosumnosti, z ogabnostmi so ga izzivali k jezi.

¹⁷ Žrtvovali so hudičem,¹ ne² pa Bogu, bogovom, ki jih niso poznali, novim bogovom, ki so se na novo pojavili, ki se jih vaši očetje niso bali.

1. [hudičem…: hebr. demonom.]
2. ne…: ali, ki niso bili Bog.

¹⁸ Nisi mislil na Skalo, ki te je spočela in pozabil si Boga, ki te je oblikoval.

¹⁹ ¶ Ko je Gospod to videl, jih je zaničeval,¹ ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere jezili.

1. zaničeval: ali, preziral.

²⁰ Rekel je: ›Svoj obraz bom skril pred njimi. Videl bom kakšen bo njihov konec, kajti zelo kljubovalen rod so, otroci, v katerih ni vere.

²¹ Ganili so me do ljubosumja s tem, kar ni Bog; s svojimi ničevostmi so me izzivali k jezi. Do ljubosumja jih bom¹ ganil s tistimi, ki niso ljudstvo; k jezi jih bom izzival z nespametnim narodom.

1. Rim 10,9

²² Kajti v moji jezi je vžgan ogenj in gorel bo¹ do najnižjega pekla in použil bo² zemljo z njenim narastom in vžgal bo temelje gora.

1. bo: ali, je.
2. bo: ali, je.

²³ Nanje bom nakopičil vragolije, nanje bom poslal svoje puščice.

²⁴ Izčrpani bodo z lakoto in požrti z gorečo¹ vročino in z grenkim uničenjem. Nadnje bom poslal tudi zobe zveri, s strupom kač, [ki se plazijo po] prahu.

1. gorečo…: hebr. gorečim ogljem.

²⁵ Meč zunaj in strahota znotraj¹ bo uničila² tako mladeniča kot devico, tudi dojenčka z možem sivih las.‹

1. znotraj: hebr. iz sob.
2. uničila: hebr. oropala.

²⁶ ¶ Rekel sem: ›Razkropil jih bom v kote in storil bom, da spomin nanje zbledi med ljudmi.

²⁷ Mar ni bilo, da sem se bal sovražnikovega besa, da se ne bi njihovi nasprotniki čudno obnašali in da ne bi rekli: ›Naša¹ roka je visoko in Gospod ni storil vsega tega.‹‹

1. Naša…: ali, To je storila naša visoka roka in ne Gospodova.

²⁸ Kajti oni so narod brez preudarnosti niti ni nobenega razumevanja v njih.

²⁹ Oh, da bi bili modri, da bi to razumeli, da bi preudarili svoj zadnji konec!

³⁰ Kako naj jih eden¹ prežene tisoč in dva pripravita deset tisoč, da bežijo, razen, da jih je njihova Skala prodala in jih je Gospod izročil?

1. Joz 23,10

³¹ Kajti njihova skala ni kakor naša Skala, celo sami naši sovražniki so sodniki.

³² Kajti njihova trta je iz¹ sódomske trte in iz gomórskih polj. Njihovo grozdje je grozdje žolča, njihovi grozdi so grenki.

1. iz…: ali, slabše kakor sódomska trta.

³³ Njihovo vino je strup zmajev in krut strup kober.

³⁴ Mar ni to prihranjeno v shrambi z menoj in zapečateno med mojimi zakladi?

³⁵ Meni pripada maščevanje¹ in povračilo. Njihovo stopalo bo zdrsnilo ob pravem času, kajti dan njihove katastrofe je pri roki in stvari, ki bodo prišle nadnje, hitijo.

1. Prd 28,1; Rim 12,19; Heb 10,30

³⁶ Kajti Gospod bo sodil svoje ljudstvo in se pokesal zaradi svojih služabnikov, ko vidi, da je njihova moč¹ odšla in tam ni nikogar zaprtega ali preostalega.

1. moč: hebr. roka.

³⁷ Rekel bo: ›Kje so njihovi bogovi, njihova skala, v katero so zaupali,

³⁸ ki so jedli tolščo svojih klavnih daritev in pili vino svojih pitnih daritev? Naj vstanejo in vam pomagajo in bodo vaša¹ zaščita.

1. vaša…: hebr. skrivanje za vas.

³⁹ ¶ Poglej sedaj, da sem jaz, celó jaz sam in tukaj ni boga z menoj. Jaz¹ ubijam in jaz oživljam; jaz ranim in jaz ozdravljam. Niti tam ni nobenega, ki lahko osvobodi iz moje roke.

1. 1 Sam 2,6; Tob 13,2; Mdr 16,13

⁴⁰ Kajti svojo roko dvignem do neba in rečem: ›Jaz živim na veke.‹

⁴¹ Če nabrusim svoj lesketajoči meč in moja roka zgrabi sodbo, bom povrnil maščevanje svojim sovražnikom in nagradil tiste, ki me sovražijo.

⁴² Svoje puščice bom opijanil s krvjo in moj meč bo žrl meso in to s krvjo umorjenih in ujetnikov, od začetka maščevanj nad sovražnikom.‹

⁴³ Veselite¹ se, oh vi² narodi, z njegovim ljudstvom, kajti maščeval bo kri svojih služabnikov in povrnil bo maščevanje svojim nasprotnikom in usmiljen bo do svoje dežele in do svojega ljudstva.«

1. Veselite…: ali, Hvalite njegovo ljudstvo, vi narodi, ali, Pojte vi.
2. Mt 7,6; Rim 15,10

⁴⁴ ¶ Mojzes je prišel in vse besede te pesmi spregovoril v ušesa ljudstva, on in Nunov sin Hošéa.¹

1. Hošéa: ali, Józue.

⁴⁵ Mojzes je končal govorjenje vseh teh besed vsemu Izraelu.

⁴⁶ Rekel jim je: »Nastavite¹ svoja srca k vsem besedam, ki jih ta dan pričujem med vami, ki jih boste zapovedali svojim otrokom, da jih obeležujejo, da jih storijo, vse besede te postave.

1. 5 Mz 6,6; 5 Mz 11,18

⁴⁷ Kajti to za vas ni prazna stvar, ker to je vaše življenje in zaradi te stvari boste podaljšali svoje dni v deželi, kamor greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«

⁴⁸ Gospod¹ je ta isti dan spregovoril Mojzesu, rekoč:

1. 4 Mz 27,12

⁴⁹ »Povzpni se na to gorovje Abarím, na goro Nebó, ki je v deželi Moáb, ki je nasproti Jerihe in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim otrokom v posest.

⁵⁰ Umri na gori, kamor se povzpneš in bodi zbran k svojemu ljudstvu, kakor je tvoj brat Aron¹ umrl na gori Hor in je bil zbran k svojemu ljudstvu,

1. 4 Mz 20,25; 4 Mz 20,28; 4 Mz 33,38

⁵¹ ker sta¹ grešila zoper mene med Izraelovimi otroki pri vodah Meríba [v] Kadešu,² v Cinski divjini, ker me nista izkazala svetega v sredi Izraelovih otrok.