¹ Torej to so narodi, ki jih je pustil Gospod, da z njimi preizkusi Izraela, torej tiste iz Izraela, ki niso poznali vseh kánaanskih vojn,

² samo da bi rodovi Izraelovih otrok lahko vedeli, da jih naučijo vojne, vsaj tiste, ki prej niso ničesar vedeli o tem,

³ namreč pet filistejskih knezov in vse Kánaance, Sidónce in Hivéjce, ki so prebivali na gori Libanon, od gore Báal Hermon, do vhoda v Hamát.

⁴ Bili so, da z njimi preizkusi Izraela, da spozna, ali bodo prisluhnili Gospodovim zapovedim, ki jih je po Mojzesovi roki zapovedal njihovim očetom.

⁵ ¶ Izraelovi otroci so prebivali med Kánaanci, Hetejci, Amoréjci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci

⁶ in jemali so njihove hčere, da so postale njihove žene in svoje hčere so dajali njihovim sinovom in služili njihovim bogovom.

⁷ Izraelovi otroci so počeli¹ zlo v Gospodovih očeh in pozabili Gospoda, svojega Boga in služili Báalom in ašeram.

1. [Okoli leta 1406 pr. Kr.]

⁸ ¶ Zato je bila Gospodova jeza vroča zoper Izrael in jih je prodal¹ v roko Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije² in Izraelovi otroci so osem let služili Kušán Rišatájimu.

1. [Okoli leta 1402 pr. Kr.]
2. Mezopotamije: hebr. Arám–naharaima.

⁹ Ko so Izraelovi otroci vpili h Gospodu, je Gospod Izraelovim otrokom dvignil osvoboditelja,¹ ki jih je osvobodil, Kenázovega sina Otniéla, Kalébovega mlajšega brata.

1. osvoboditelja: hebr. rešitelja.

¹⁰ Gospodov Duh je prišel¹ nadenj in sodil je Izraelu in odšel ven na vojsko in Gospod je izročil Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije,² v njegovo roko in njegova roka je prevladala zoper Kušán Rišatájima.

1. prišel…: hebr. bil na njem.
2. Mezopotamije: hebr. Aráma.

¹¹ Dežela je imela štirideset let počitek in Kenázov sin Otniél je umrl.¹

1. [Okoli leta 1394 pr. Kr.]

¹² ¶ Izraelovi otroci pa so ponovno počeli¹ zlo v Gospodovih očeh in Gospod je zoper Izraela okrepil moábskega kralja Eglóna, ker so počeli zlo v Gospodovih očeh.

1. [Okoli leta 1354 pr. Kr.]

¹³ K sebi je zbral otroke Amóna in Amáleka ter odšel in udaril Izrael in v last vzel mesto palmovih dreves.¹²

1. [mesto palmovih dreves: hebr. Jeriha, glej 4 Mz 24,3.]
2. 4 Mz 24,3

¹⁴ Tako so Izraelovi otroci osemnajst¹ let služili moábskemu kralju Eglónu.

1. [Okoli leta 1336 pr. Kr.]

¹⁵ Toda ko so Izraelovi otroci klicali h Gospodu, jim je Gospod dvignil osvoboditelja, Gerájevega sina Ehúda, Benjaminovca,¹ moža, ki je bil levičen² in po njem so Izraelovi otroci poslali darilo moábskemu kralju Eglónu.

1. Benjaminovca: ali, sina iz Jemina.
2. levičen: hebr. brez desne roke, [ali je bila le-ta poškodovana.]

¹⁶ Toda Ehúd si je naredil bodalo, ki je imelo dve ostrini, komolec dolgo in opasal si ga je pod oblačilo, na svoje desno stegno.

¹⁷ In prinesel je darilo moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož.

¹⁸ Ko je končal s ponujanjem darila, je ljudstvo, ki je nosilo darilo, odposlal proč.

¹⁹ Toda on sam se je ponovno obrnil od klesancev,¹ ki so bili pri Gilgálu in rekel: »Zate imam skrivno naročilo, oh kralj.« Ta je rekel: »Molči.« In vsi, ki so stali pri njem, so odšli od njega.

1. klesancev…: ali, rezanih podob, ki so bile.

²⁰ Ehúd je prišel k njemu in ta je sedel v poletni¹ dvorani, ki jo je imel samo zase. Ehúd je rekel: »Zate imam sporočilo od Boga.« In ta je vstal iz svojega sedeža.

1. poletni: hebr. hladni.

²¹ Ehúd je svojo levo roko iztegnil naprej, vzel bodalo s svojega desnega stegna in ga zabodel v njegov trebuh.

²² § Tudi ročaj je šel noter za rezilom in maščoba se je zaprla na rezilu, tako da bodala ni mogel izvleči iz njegovega trebuha in ven¹ je prišla umazanija.

1. umazanija…: ali, ta je prišel ven iz zadnjice.

²³ Potem je Ehúd šel naprej skozi preddverje ter za seboj zaprl vrata dvorane in jih zaklenil.

²⁴ Ko je odšel ven, so prišli njegovi služabniki in glej, ko so videli, da so bila vrata dvorane zaklenjena, so rekli: »Zagotovo v svoji poletni sobi pokriva¹ svoja stopala.«

1. pokriva…: ali, dela svoje olajšanje.

²⁵ Obotavljali so se, dokler jih ni postalo sram in glej, vrat dvorane ni odprl. Zato so vzeli ključ in jih odprli in glej, njihov gospod je mrtev ležal na zemlji.

²⁶ Ehúd pa je pobegnil, medtem ko so se zadrževali in šel onkraj klesancev in pobegnil v Seíro.

²⁷ Pripetilo se je, ko je prišel, da je na gori Efrájim zatrobil na šofar in Izraelovi otroci so se z njim spustili z gore in on [sam] je bil pred njimi.

²⁸ Rekel jim je: »Sledite za menoj, kajti Gospod je vaše sovražnike Moábce izročil v vašo roko.« Odšli so dol za njim in zavzeli jordanske prehode proti Moábu in nobenemu človeku niso pustili iti čez.

²⁹ Ob tistem času so iz Moába usmrtili okoli deset tisoč mož, vse krepke¹ in vse junaške može; in tam ni utekel niti [en] človek.

1. krepke: hebr. debele.

³⁰ Tako je bil tisti dan Moáb podjarmljen pod Izraelovo roko. In dežela je imela osemdeset let počitek.

³¹ ¶ Za njim je bil Anátov sin Šamgár, ki je z volovsko palico z bodico izmed Filistejcev usmrtil šeststo mož. Tudi on je osvobodil Izraela.