¹ Torej Gileádec Jefte¹² je bil mogočen hraber človek in bil je sin pocestnice;³ in Gileád je zaplodil Jefteja.

1. Jefteja: gr. Jephthae; [Jefteja: hebr. On bo odprl.]
2. Heb 11,32
3. pocestnice: hebr. ženske pocestnice.

² Gileádova žena mu je rodila sinove in sinovi njegove žene so zrasli in pregnali Jefteja ter mu rekli: »Ne boš dedoval v hiši našega očeta, kajti ti si sin tuje ženske.«

³ Potem je Jefte pobegnil pred svojimi¹ brati in prebival v deželi Tob.² Tam pa so bili k Jefteju zbrani praznoglavi možje in z njim odšli ven.

1. svojimi…: hebr. obličjem svojih bratov.
2. [Tob: hebr. dober.]

⁴ ¶ In pripetilo se je tekom¹ časa, da so Amónovi otroci začeli vojno zoper Izrael.

1. tekom…: hebr. po dneh.

⁵ Bilo je tako, da ko so Amónovi otroci začeli vojno zoper Izrael, so starešine iz Gileáda odšli, da Jefteja pripeljejo iz dežele Tob.¹

1. [Tob: hebr. dobra.]

⁶ Jefteju so rekli: »Pridi in bodi naš poveljnik, da se bomo lahko borili z Amónovimi otroki.«

⁷ Jefte je rekel starešinam iz Gileáda: »Ali me niste sovražili in pregnali iz hiše mojega očeta? Zakaj ste prišli k meni sedaj, ko ste v stiski?«

⁸ Starešine iz Gileáda so Jefteju rekli: »Zato se sedaj ponovno obračamo k tebi, da boš lahko šel z nami in se boril zoper Amónove otroke in boš naš poglavar nad vsemi prebivalci Gileáda.«

⁹ Jefte je rekel starešinam iz Gileáda: »Če me ponovno privedete domov, da se borim zoper Amónove otroke in jih Gospod izroči pred menoj, ali bom vaš poglavar?«

¹⁰ Starešine iz Gileáda so rekli Jefteju: »Gospod bodi priča¹ med nami, če ne storimo tako glede na tvoje besede.«

1. priča: hebr. poslušalec.

¹¹ Potem je Jefte odšel s starešinami iz Gileáda in ljudstvo ga je postavilo za poglavarja in poveljnika nad njimi in Jefte je vse svoje besede izrekel pred Gospodom v Micpi.

¹² ¶ Jefte je poslal¹ poslance h kralju Amónovih otrok, rekoč: »Kaj imaš z menoj, da si prišel zoper mene, da se boriš v moji deželi?«

1. [Okoli leta 1143 pr. Kr.]

¹³ Kralj Amónovih otrok je Jeftejevim poslancem odgovoril: »Ker¹ je Izrael odvzel mojo deželo, ko so prišli gor iz Egipta, od Arnóna, celo do Jabóka in do Jordana. Sedaj torej ponovno miroljubno povrni te dežele.«

1. 4 Mz 21,13

¹⁴ Jefte je ponovno poslal poslance h kralju Amónovih otrok

¹⁵ in mu rekel: »Tako govori Jefte: ›Izrael¹ ni odvzel moábske dežele niti dežele Amónovih otrok,

1. 5 Mz 2,9

¹⁶ temveč ko je Izrael prišel gor iz Egipta in skozi divjino hodil do Rdečega morja in prišel do Kadeša,

¹⁷ potem je Izrael¹ poslal poslance k edómskemu kralju, rekoč: ›Pusti mi, prosim te, iti skozi tvojo deželo.‹ Toda edómski kralj temu ni hotel prisluhniti. In na podoben način so poslali k moábskemu kralju. Toda ta ni hotel privoliti in Izrael je ostal v Kadešu.

1. 4 Mz 20,14

¹⁸ Potem so šli vzdolž skozi divjino in obkrožili edómsko deželo in moábsko deželo in prišli pri vzhodni strani moábske dežele in se utaborili na drugi strani Arnóna, toda¹ niso prišli znotraj moábske meje, kajti Arnón je bil moábska meja.

1. 4 Mz 22,13; 4 Mz 22,24

¹⁹ Izrael¹ je poslal poslance k Sihónu, kralju Amoréjcev, hešbónskemu kralju. Izrael mu je rekel: ›Naj gremo, prosim te, skozi tvojo deželo na svoj kraj.‹

1. 5 Mz 2,26

²⁰ Toda Sihón ni zaupal Izraelu, da gre skozi njegovo pokrajino, temveč je Sihón zbral skupaj vse svoje ljudstvo, se utaboril v Jahacu in se boril zoper Izrael.

²¹ Gospod, Izraelov Bog, je Sihóna in vse njegovo ljudstvo izročil v roko Izraelcev in ti so jih udarili. Tako je Izrael vzel v last vso deželo Amoréjcev, prebivalcev tiste dežele.

²² V last so vzeli vse¹ pokrajine Amoréjcev, od Arnóna, celo do Jabóka in od divjine, celo do Jordana.

1. 5 Mz 2,36

²³ Tako je torej Gospod, Izraelov Bog, Amoréjce razlastil izpred svojega ljudstva Izraela in ti naj bi to vzel v last?

²⁴ Ali ne boš vzel v last tega, kar ti tvoj bog Kemoš daje v last? Tako kogarkoli bo Gospod, naš Bog, napodil izpred nas, te bomo vzeli v last.

^{25 1} In sedaj ali si ti kakorkoli boljši kakor Balák, Cipórjev sin, moábski kralj? Ali se je on kdaj prepiral zoper Izrael, ali se je kdaj boril zoper njih,

1. 4 Mz 22,2; 5 Mz 23,4; Joz 24,9

²⁶ medtem ko je Izrael tristo let prebival v Hešbónu in njegovih mestih, v Aroêrju in njegovih mestih in v vseh mestih, ki so vzdolž ob pokrajinah Arnóna? Zakaj jih torej niste povrnili znotraj tega časa?

²⁷ Zato nisem grešil zoper tebe, temveč mi ti delaš krivico, da se vojskuješ zoper mene. Gospod, Sodnik, naj bo danes sodnik med Izraelovi otroci in Amónovimi otroci.‹«

²⁸ Vendar kralj Amónovih otrok ni prisluhnil Jeftejevim besedam, ki mu jih je poslal.

²⁹ ¶ Potem je Gospodov Duh prišel nad Jefteja in ta je prečkal Gileád in Manáse in šel čez Micpo v Gileádu in iz Micpe v Gileádu prečkal k Amónovim otrokom.

³⁰ Jefte je prisegel zaobljubo Gospodu in rekel: »Če mi boš čisto gotovo izročil Amónove sinove v moje roke,

³¹ potem se bo zgodilo, da kdorkoli¹ pride naprej od vrat moje hiše, da bi me srečal, ko se v miru vrnem od Amónovih otrok, bo zagotovo Gospodov in² daroval ga bom za žgalno daritev.«

1. kdorkoli…: hebr. ta, ki pride naprej, ta ki bo prišel naprej.
2. in…: ali bom to daroval.

³² ¶ Tako je Jefte prešel preko k Amónovim otrokom, da se bori zoper njih in Gospod jih je izročil v njegove roke.

³³ Udaril jih je od Aroêrja, celo dokler ne prideš v Minít, celó dvajset mest in do ravnine¹ vinogradov, z zelo velikim pokolom. Tako so bili Amónovi otroci podjarmljeni pred Izraelovimi otroci.

1. ravnine: ali, Abela; [hebr. Travnik ali Trata.]

³⁴ ¶ Jefte je prišel v Micpo, k svoji hiši in glej, njegova hči je prišla ven, da ga sreča s tamburini in s plesi. Ona pa je bila njegov edini otrok. Poleg¹ nje ni imel niti sina niti hčere.

1. Poleg…: ali, Ni imel od svojega lastnega niti sina niti hčere; hebr. od sebe.

³⁵ Pripetilo se je, ko jo je zagledal, da je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Ojoj, moja hči! Zelo si me potrla in ti si ena izmed tistih, ki me vznemirjajo, kajti svoja usta sem odprl h Gospodu in se ne morem obrniti nazaj.«

³⁶ Rekla mu je: »Moj oče, če si svoja usta odprl h Gospodu, mi stori glede na to, kar je prišlo iz tvojih ust, kakor se je Gospod zate maščeval na tvojih sovražnikih, na Amónovih otrocih.«

³⁷ Svojemu očetu je rekla: »Naj mi bo storjena ta stvar. Dva meseca me pusti samo, da lahko grem gor¹ in dol po gorah in objokujem svoje devištvo, jaz in moje prijateljice.«