¹ Aronova sinova pa, Nadab in Abihu, vzameta vsak kadilnico svojo in deneta ognja vanjo in položita nanj kadila, in prineseta tuj ogenj pred Gospoda, česar jim ni bil zapovedal.

² Zato pride ogenj izpred Gospoda in ju usmrti, in umrla sta pred Gospodom.

³ Tedaj reče Mojzes Aronu: To je, kar je govoril Gospod, rekoč: Posvečen bom v njih, ki se mi bližajo, in pred obličjem vsega ljudstva se oslavim. Aron pa molči.

⁴ In Mojzes pokliče Misaela in Elzafana, sinova Uziela, strica Aronovega, in jima veli: Pristopita, odnesita brata svoja iz svetišča ven za taborišče.

⁵ Stopita torej noter in ju odneseta v njunih suknjah ven za taborišče, kakor je rekel Mojzes.

⁶ In Mojzes reče Aronu in Eleazarju in Itamarju, njegovima sinoma: Ne odkrivajte si glav in oblačil svojih ne trgajte, da ne umrjete ter da se On ne razjezi nad vso občino Izraelovo; ampak bratje vaši, vsa Izraelova hiša naj plačejo zaradi tega požara, ki ga je napravil Gospod.

⁷ In iz vrat shodnega šatora ne odhajajte, da ne umrjete, zakaj olje maziljenja Gospodovega je na vas. In storili so po besedi Mojzesovi.

⁸ In Gospod je govoril Aronu, rekoč:

⁹ Vina in opojne pijače ne pij, ne ti, ne sinovi tvoji s teboj, kadar vhajate v shodni šator, da ne umrjete. Večna bodi to postava po rodovih vaših,

¹⁰ da morete razpoznati, kaj je sveto in kaj nesveto, kaj je čisto in kaj nečisto,

¹¹ in da učite sinove Izraelove vse postave, katere jim je govoril Gospod po Mojzesu.

¹² In Mojzes ogovori Arona in Eleazarja in Itamarja, sinova njegova, ki sta ostala: Vzemite jedilno daritev, ki je ostala od ognjenih daritev Gospodovih, in uživajte jo z opresniki pri oltarju, kajti presveta je.

¹³ Zato jo uživajte na svetem kraju, zakaj določena je tebi in določena je sinovom tvojim od ognjenih daritev Gospodovih; kajti tako mi je ukazano.

¹⁴ Prsi majanja pa in stegno podviga jejte na čistem kraju, ti in sinovi tvoji in hčere tvoje s teboj; zakaj kot tebi določeno in otrokom tvojim določeno je dano to od mirovnih daritev sinov Izraelovih.

¹⁵ Stegno podviga in prsi majanja naj prineso z ognjenimi žrtvami tolstine vred, da se darujejo z majanjem pred Gospodom: in tvoje bodi to in sinov tvojih s teboj kot tebi določeno vekomaj, kakor je Gospod zapovedal.

¹⁶ Mojzes pa se skrbno ozira, kje je kozlič v daritev za greh, in glej, sežgan je bil. In razsrdi se nad Eleazarjem in Itamarjem, Aronovima sinoma, ki sta ostala živa, in reče:

¹⁷ Zakaj nista zaužila daritve za greh na svetem kraju? saj je presveta, in On vama jo je dal, da bi nosila krivico občine, da storita poravnavo zanje pred Gospodom.

¹⁸ Glejta, njena kri se ni ponesla v svetišče: morala bi jo bila torej použiti na svetem kraju, kakor sem bil zapovedal.

¹⁹ Aron pa odgovori Mojzesu: Glej, danes sta darovala svojo daritev za greh in svojo žgalno daritev pred Gospodom, in mene je zadela taka reč; če bi bil jedel daritev za greh danes, ali bi bilo dobro v očeh Gospodovih?

²⁰ Ko Mojzes to sliši, se mu prav vidi.