¹ In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

² Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Če kdo stori obljubo, po cenitvi tvoji naj bodo osebe Gospodove.

³ Bode pa cenitev tvoja za moškega od dvajsetega leta do šestdesetega leta: petdeset seklov srebra, po seklu svetišča;

⁴ ako je pa ženska, bodi cenitev tvoja trideset seklov;

⁵ in če je od petih let do dvajsetih let, bodi cenitev tvoja za moškega dvajset seklov in za žensko deset seklov;

⁶ in če je v starosti od enega meseca do petih let, bodi cenitev tvoja za moškega pet seklov srebra in za žensko tri sekle srebra;

⁷ in če je šestdeset let in čez, moškega spola, bodi cenitev tvoja petnajst seklov, za žensko pa deset seklov.

⁸ Ako pa je ubožen za cenitev tvojo, naj ga postavijo pred duhovnika, da ga duhovnik oceni: po razmerju s tem, kar si obljubnik prisluži, naj ga duhovnik oceni.

⁹ Ako pa je živina, od katere se prinaša v darilo Gospodu, karkoli takega hoče kdo dati Gospodu, naj bode sveto.

¹⁰ Nikar naj tega ne premeni ali ne zameni, dobro za slabo ali slabo za dobro; če pa se kako zameni živina za drugo, bodi ona in njena zamena sveta.

¹¹ Ako pa je katerakoli nečistih živali, od katerih se ne prinaša v darilo Gospodu, naj se postavi tista žival pred duhovnika,

¹² in duhovnik naj jo oceni, je li dobra ali slaba; po tvoji cenitvi, duhovnik, naj velja.

¹³ Ako pa jo kdo hoče odkupiti, naj pridene peti del nad cenitev tvojo.

¹⁴ In če kdo posveti hišo svojo, da bodi sveta Gospodu, naj jo oceni duhovnik, ali je dobra ali slaba; kakor jo oceni duhovnik, tako bodi določeno.

¹⁵ In ako hoče hišo odkupiti tisti, ki jo je posvetil, naj pridene peti del denarja cenitve tvoje povrh, in hiša bodi njegova.

¹⁶ In če kdo posveti kaj polja posesti svoje Gospodu, bodi cenitev tvoja po tem, kolikor je ondi posevka: setev homera ječmena po petdeset seklov srebra.

¹⁷ Ako v začetku milostnega leta posveti njivo svojo, bodi določeno po cenitvi tvoji;

¹⁸ ako pa jo po milostnem letu posveti, naj mu duhovnik računi denar po številu let, kar jih je še do milostnega leta, in naj se odšteje od cenitve tvoje.

¹⁹ Ako pa hoče njivo tisti, ki jo je posvetil, odkupiti, naj pridene peti del denarja cenitve tvoje povrh, in njiva naj mu ostane;

²⁰ ako pa ne odkupi njive ali če jo proda drugemu možu, se ne more več odkupiti,

²¹ in njiva ta, ko bo v milostnem letu oproščena, bodi sveta Gospodu, kakor njiva posvečena: duhovniku naj pripade v posest.

²² Ako pa posveti Gospodu njivo, ki jo je kupil, ki ni od dednega polja njegovega,

²³ naj mu duhovnik računi znesek cenitve tvoje do milostnega leta, in on naj da, kolikor cene ti določiš, tisti dan kot sveto Gospodu.

²⁴ V milostnem letu naj se povrne njiva spet tistemu, od kogar je bila kupljena, ki mu tudi gre kot posest.

²⁵ In vsaka cenitev tvoja bodi po seklu svetišča: dvajset ger imej sekel.

²⁶ Samo prvenca živine, ki se kot prvina daje Gospodu, naj nihče ne posvečuje: bodisi govedo ali drobnica, Gospodovo je že.

²⁷ Ako pa je od nečiste živine, naj se odkupi po cenitvi tvoji in se pridene peti del povrh; in če se ne odkupi, naj to prodado po cenitvi tvoji.

²⁸ Ali vsaka posvečena reč, ki bi jo kdo z zaroto posvetil Gospodu od vsega, kar je njegovega, bodisi iz ljudi ali iz živine ali ž njive posesti njegove, se ne sme prodati in ne odkupiti; karkoli je z zaroto posvečenega, presveto je Gospodu.

²⁹ Vse posvečeno, kar se izmed ljudi z zaroto posveti, se ne sme odkupiti: mora se usmrtiti.

³⁰ In vse desetine zemlje, od semena njive in od sadja dreves, so Gospodove: sveto je Gospodu.

³¹ Ako pa kdo hoče odkupiti kaj svojih desetin, naj pridene tega peti del.

³² In vse desetine od govedi in drobnice, od vsega, kar hodi pod pastirjevo palico, deseto bodi sveto Gospodu;

³³ ni treba gledati, je li dobro ali slabo, tudi naj se ne zamenja; in če se vendarle zameni, bodi tisto sveto in zamena njegova sveta: ne sme se odkupiti.

³⁴ To so zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu za sinove Izraelove na gori Sinaju.