¹ To pa je postava daritve za krivdo: presveta je.

² Na kraju, kjer se koljejo žgalne daritve, naj zakoljejo daritev za krivdo; in ž njeno krvjo naj duhovnik poškropi oltar kroginkrog.

³ In daruje naj vso tolstino njeno, tolsti rep in vso tolst, ki pokriva drobje,

⁴ in obe ledici in tolst, ki je na njiju, ki je na obledju, in pečico na jetrih, z ledicama vred naj jo odreže.

⁵ In duhovnik naj to zažge na oltarju kot ognjeno daritev Gospodu: daritev za krivdo je.

⁶ Vsak moški izmed duhovnikov jo bo jedel, na svetem kraju naj se zaužije: presveta je.

⁷ Kakor daritev za greh, tako daritev za krivdo: ista postava velja za obe. Duhovnik, ki izvršuje poravnavo ž njo, naj jo dobi.

⁸ In duhovnik, ki daruje čigarkoli žgalno daritev, naj dobi zase kožo žgalščine, ki jo je daroval.

⁹ In vsako jedilno daritev, ki se peče v peči, ali kar koli se pripravlja v kotlu ali v ponvi, naj dobi duhovnik, ki to daruje.

¹⁰ In vsako jedilno daritev, zamešeno z oljem ali pa suho, naj dobodo vsi sinovi Aronovi, eden kakor drugi.

¹¹ In to je postava mirovne daritve, ki se prinaša Gospodu:

¹² Če jo kdo prinese v zahvalo, naj prinese z zahvalno daritvijo vred opresne kolače, mešane z oljem, in opresne mlince, pomazane z oljem, in zamešeno belo moko, kolače, zmešane z oljem.

¹³ Zraven kolačev naj prinese kvašenih kruhov za darilo, s svojo zahvalno-mirovno daritvijo vred.

¹⁴ In naj daruje po en kolač od vsega darila kot podvig Gospodu; duhovnikov bodi, ki škropi kri mirovne daritve.

¹⁵ Meso pa mirovne daritve, ki je v zahvalo, naj se použije v dan njegovega darovanja; nič je ne sme ostati do jutra.

¹⁶ Ako pa je klalščina darila njegovega v izpolnitev obljube ali dobrovoljen dar, naj se použije v dan, ob katerem prinese žrtev svojo; in drugega dne se sme použiti, kar je preostane;

¹⁷ kar pa ostane mesa klalščine do tretjega dne, bodi sežgano na ognju.

¹⁸ Če pa se bo kako jedlo meso njegove mirovne daritve tretji dan, ne bo milo sprejeto, tudi ne bo veljalo za tistega, ki jo je daroval: gnusoba bode, in duša, ki zaužije od tega, bo nosila krivico svojo.

¹⁹ In meso, ki se dotakne kakršnekoli nečiste stvari, se ne sme jesti; z ognjem naj se sežge. Sicer sme jesti to meso vsak, kdorkoli je čist:

²⁰ ali duša, ki užije meso od mirovnih daritev, lastnih Gospodu, ko je nečistota njena na njej, ta duša bo iztrebljena iz ljudstva svojega.

²¹ In če se kdo dotakne česa nečistega, nečistote človeka ali nečiste živali ali katerekoli nečiste gnusobe, pa zaužije meso mirovnih daritev, lastnih Gospodu, ta duša bo iztrebljena iz ljudstva svojega.

²² In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

²³ Govóri sinovom Izraelovim in reci: Nobene tolstine od govedi, od ovac in koz ne jejte.

²⁴ Tolst od mrline in tolst od raztrganega živinčeta pa vsakovrstno obrnite v prid, ali je nikar ne jejte.

²⁵ Zakaj kdorkoli jé tolstino živine, od katere se prinaša ognjena daritev Gospodu: duša, ki to užije, bo iztrebljena iz ljudstva svojega.

²⁶ In nobene krvi ne uživajte, ne od ptic, ne od živine, po vseh prebivališčih svojih.

²⁷ Kdorkoli bi užival kakršnokoli kri, ta duša bo iztrebljena iz ljudstva svojega.

²⁸ In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

²⁹ Govori sinovom Izraelovim in reci: Kdor prinese mirovno daritev Gospodu, naj prinese darilo svoje Gospodu od mirovne daritve svoje.

³⁰ V svojih rokah naj prinese, kar naj se po ognju daruje Gospodu; tolstino s prsmi vred naj prinese, da se prsi semtertja majejo v majanja dar pred Gospodom.

³¹ In duhovnik naj zažge tolstino na oltarju, prsi pa ostanejo Aronu in sinovom njegovim.

³² In desno stegno dajte kot dar povzdiga duhovniku od mirovnih daritev svojih.

³³ Tistemu med sinovi Aronovimi, ki daruje kri mirovne daritve in tolst, bodi desno stegno v delež.

³⁴ Zakaj prsi majalne daritve in stegno povzdiga sem vzel od sinov Izraelovih, od njih mirovnih daritev, in sem jih dal Aronu duhovniku in sinovom njegovim kot vekomaj jim določeno od sinov Izraelovih.

³⁵ To je delež maziljenja, določen Aronu in sinovom njegovim od ognjenih daritev Gospodovih od dne, ko jim je velel pristopiti, da opravljajo duhovniško službo Gospodu;

³⁶ o katerem je Gospod zapovedal v dan, ko jih je pomazilil, da naj ga jim dajó sinovi Izraelovi. Večna to je določba za njih prihodnje rodove.

³⁷ To je postava žgalne in jedilne daritve in daritve za greh in za krivdo in daritve posvečevanja in mirovne daritve,

³⁸ ki jo je Gospod ukazal Mojzesu na gori Sinajski v dan, ob katerem je zapovedal sinovom Izraelovim, da naj prinašajo darila svoja Gospodu, v puščavi Sinajski.