¹ In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

² Govóri sinovom Izraelovim in véli: Če se kdo pregreši po pomoti v čemerkoli, za kar je Gospod zapovedal, da se ne sme storiti, pa storí kaj takega:

³ če se pregreši pomaziljeni duhovnik, tako da spravi krivdo nad ljudstvo, naj daruje za svoj greh, ki ga je zagrešil, mladega junca brez hibe Gospodu v daritev za greh.

⁴ In naj privede junca k vhodu shodnega šatora pred Gospoda in mu položi roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom.

⁵ In pomaziljeni duhovnik vzemi nekoliko krvi in jo nesi v shodni šator,

⁶ in naj si omoči prst v krvi in škropi ž njo sedemkrat pred Gospodom, proti zagrinjalu svetišča.

⁷ In dene naj duhovnik nekaj krvi na rogove oltarja blagodišečih kadil pred Gospodom, ki je v shodnem šatoru; in vso ostalo junčevo kri naj izlije v znožje oltarja žgalnih daritev, ki je proti vhodu v shodni šator.

⁸ In vso tolstino junca, darovanega za greh, naj pobere ž njega: tolstino, ki pokriva drobje, in karkoli je tolstine na črevih,

⁹ in obe ledici in tolst, ki je na njiju, ki je na obledju, in pečico na jetrih: z ledicami vred naj to odreže,

¹⁰ kakor se jemlje od goveda mirovne daritve; in duhovnik naj to zažge na oltarju žgalnih daritev.

¹¹ Kožo pa junčevo in vse meso njegovo z glavo, z nogami in drobom in blatom njegovim:

¹² vsega junca naj odneso ven iz taborišča na čist kraj, kamor se siplje pepel, in sežgo naj ga na drvih z ognjem; na pepelišču naj ga sežgo.

¹³ In če se vsa občina Izraelova pregreši po pomoti in stvar bi bila prikrita očem zbora, in učinili so, kar je Gospod zapovedal, da se storiti ne sme, in so krivi:

¹⁴ ko spoznajo greh, s katerim so grešili, tedaj naj daruje zbor mladega junca v daritev za greh in ga privede pred shodni šator.

¹⁵ In položé naj starejšine občine juncu roke na glavo pred Gospodom in naj ga zakoljejo pred Gospodom.

¹⁶ In pomaziljeni duhovnik naj nese junčeve krvi v shodni šator,

¹⁷ in pomoči naj si prst v kri in škropi sedemkrat pred Gospodom proti zagrinjalu.

¹⁸ In deni nekoliko krvi na rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šatoru; in vso drugo kri naj izlije v znožje oltarja žgalnih daritev, ki je proti vhodu v shodni šator.

¹⁹ In vso tolstino naj pobere ž njega in jo zažge na oltarju.

²⁰ In naredi naj z juncem, kakor je naredil z juncem daritve za greh: prav tako naj ž njim stori. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanje, in bode jim odpuščeno.

²¹ In junca naj odneso ven iz šatorišča in ga sežgo, kakor so sežgali prvega junca: daritev za greh je to zboru.

²² Ko se pregreši knez in stori po pomoti katerokoli reč, ki je zanjo zapovedal Gospod, njegov Bog, da se storiti ne sme, in je kriv:

²³ kadar mu pride na vest greh, s katerim je grešil, naj prinese kozla, brezhibnega samca.

²⁴ In naj položi kozlu roko na glavo in ga zakolje na mestu, kjer koljejo žgalne daritve pred Gospodom: daritev za greh je.

²⁵ In duhovnik vzemi s prstom krvi daritve za greh in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in ostalo kri izlij v znožje žgalnega oltarja.

²⁶ In vso tolstino njegovo naj sežge na oltarju, kakor tolst daritev mirovnih. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj zaradi njegovega greha, in bo mu odpuščeno.

²⁷ Ako pa se pregreši kdo iz preprostega ljudstva po pomoti in stori zoper eno izmed prepovedi Gospodovih, kar se ne sme storiti, in je kriv:

²⁸ kadar mu pride na vest greh, s katerim je grešil, naj prinese darilo svoje, kozo brez hibe, samico, za greh svoj, ki ga je zakrivil.

²⁹ In položi naj roko na glavo daritve za greh in zakolje daritev za greh na kraju za žgalščine.

³⁰ In duhovnik vzemi njene krvi s prstom in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in vso ostalo kri njeno izlij v znožje oltarja.

³¹ In odreže naj vso tolst njeno, kakor se odreže od daritev mirovnih; in duhovnik naj jo zažge na oltarju v prijeten duh Gospodu. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj, in bo mu odpuščeno.

³² Če pa prinese ovco kot darilo svoje v žrtev za greh, naj bode brez hibe samica, ki jo bo daroval.

³³ In položi naj roko na glavo daritvi za greh in jo zakolje za greh na kraju, kjer se navadno koljejo žgalščine.

³⁴ In duhovnik vzemi krvi daritve za greh s prstom in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in vso ostalo kri njeno izlij v znožje oltarja.

³⁵ In vso tolstino njeno naj odreže, kakor se odreže tolst od ovce daritve mirovne; in duhovnik naj jo zažge na oltarju, na ognjenih daritvah Gospodu. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj, za greh njegov, in bo mu odpuščeno.