¹ In Gospod je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski prvi mesec drugega leta, ko so bili šli iz dežele Egiptovske in rekel:

² Gotovo naj sinovi Izraelovi praznujejo pasho v njej določenem času!

³ Štirinajsti dan tega meseca, proti večeru, jo obhajajte v njej določenem času; po vseh njenih postavah in naredbah jo praznujte.

⁴ Tedaj ogovori Mojzes sinove Izraelove, da naj pripravijo velikonočno jagnje.

⁵ In obhajali so pasho v prvem mesecu štirinajsti dan proti večeru v puščavi Sinajski; kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, tako so vse storili sinovi Izraelovi.

⁶ Bilo je pa nekaj mož, ki so se onečistili z mrličem in niso mogli praznovati pashe tisti dan. Ti stopijo tisti dan pred Mojzesa in Arona

⁷ ter ga ogovore: Mi smo nečisti zaradi mrliča; zakaj bi bili prikrajšani, da ne smemo prinesti darila Gospodovega v določenem času med sinovi Izraelovimi?

⁸ In Mojzes jim reče: Počakajte, hočem slišati, kaj vam Gospod zapove.

⁹ In Gospod je govoril Mojzesu takole:

¹⁰ Govori sinovom Izraelovim in reci: Če se kdo onečisti pri mrtvem ali pa bo na daljnem potu, bodisi iz vas ali prihodnjih rodov vaših, vendar naj napravi velikonočno jagnje Gospodu:

¹¹ drugega meseca štirinajsti dan proti večeru naj ga taki obhajajo, z opresnim kruhom in grenkimi zelišči naj ga jedo;

¹² nič naj ga ne puste do jutra, tudi nobene kosti v njem naj ne zlomijo; natančno po postavi pashe naj se ravnajo.

¹³ Kdor pa je čist in ni na potovanju, a opusti praznovati pasho, tega duša bodi iztrebljena izmed ljudstva njegovega; kajti darila Gospodovega ni prinesel v določenem času, greh svoj naj nosi ta mož.

¹⁴ Ako pa biva med vami tujec in hoče praznovati pasho Gospodu, naj se ravna po postavi pashe in njenih naredbah. Ista vam veljaj postava za tujca in za rojaka.

¹⁵ V dan pa, ko je bilo postavljeno prebivališče, je pokril oblak prebivališče, šator pričevanja; in od večera do jutra je bila nad prebivališčem kakor podoba ognja.

¹⁶ Tako je bilo vsekdar: oblak ga je pokrival in po noči podoba ognja.

¹⁷ In kadar se je vzdignil oblak iznad Šatora, precej so se odpravili sinovi Izraelovi, in na mestu, kjer je počival oblak, ondi so se utaborili sinovi Izraelovi.

¹⁸ Na povelje Gospodovo so odpotovali sinovi Izraelovi in na povelje njegovo so se utaborili; dokler je počival oblak nad prebivališčem, so taborili.

¹⁹ In ko je bil oblak na prebivališču veliko dni, so stregli sinovi Izraelovi na straži Gospodovi, in niso odhajali.

²⁰ In če je ostal oblak nad prebivališčem le malo dni: na povelje Gospodovo so ostali v šatorih in na povelje Gospodovo so šli na pot.

²¹ In če je bil oblak le od večera do jutra: ko se je vzdignil oblak zjutraj, so se odpravili; ali če je bil dan in noč: kadar se je vzdignil, so se tudi odpravili.

²² Ako pa je dva dni ali mesec dni ali več časa oblak počival nad prebivališčem, so ostali sinovi Izraelovi v šatorih in niso potovali; a brž, ko se je vzdignil, so se odpravili.

²³ Na povelje Gospodovo so razpenjali šatore in na povelje Gospodovo so potovali; stregli so na straži Gospodovi, kakor je zapovedal Gospod po Mojzesu.