¹ In sinovi Izraelovi odrinejo in se utabore na poljanah Moabskih, vzhodno od Jordana, Jerihu nasproti.

² In Balak, sin Ziporjev, je videl vse, kar je storil Izrael Amorejcem.

³ In zbali so se Moabci silno ljudstva izraelskega, ker ga je bilo veliko, in groza je zgrabila Moaba pred sinovi Izraelovimi.

⁴ In reče Moab starejšinam madianskim: Zdaj pa požre ta množica vse okrog nas, kakor pomuli vol vso travo na polju. Balak pa, sin Ziporjev, je bil kralj moabski v tem času.

⁵ Ta pošlje poročnike k Balaamu, sinu Beorjevemu, v Petor, ki je pri veletoku, v deželo sinov ljudstva njegovega, da ga pokličejo, govoreč: Glej, iz Egipta je prišlo ljudstvo; glej, pokrilo je površje zemlje in ustanovilo se je tu meni nasproti.

⁶ Pridi torej zdaj, prosim, in mi prekolni to ljudstvo, ker je močnejše od mene: morda se mi ga posreči poraziti ter izgnati iz dežele; zakaj vem, da je blagoslovljen, kogar ti blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.

⁷ Gredo torej starejšine Moabcev in Madiancev s plačilom za vedeževanje v rokah svojih; in ko pridejo k Balaamu, mu sporoče besede Balakove.

⁸ In jim reče: Prenočite nocoj tu, in odgovorim vam, kakor mi bo govoril Gospod. In ostanejo knezi moabski pri Balaamu.

⁹ Pride pa Bog k Balaamu in reče: Kdo so tisti možje pri tebi?

¹⁰ In Balaam reče Bogu: Balak, sin Ziporjev, kralj Moabov, je poslal k meni:

¹¹ Glej, ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je pokrilo površje zemlje! Pridi torej in mi ga prekolni; morda se mi posreči, da jih premorem v boju ter izženem.

¹² Bog pa veli Balaamu: Ne hodi ž njimi; ne kolni ljudstva, zakaj blagoslovljeno je.

¹³ In vstane Balaam zjutraj in reče knezom Balakovim: Pojdite v deželo svojo; zakaj Gospod mi noče dopustiti, da bi šel z vami.

¹⁴ Nato vstanejo knezi moabski in gredo k Balaku in sporoče: Balaam se je branil iti z nami.

¹⁵ Tedaj pošlje Balak še enkrat kneze, pa več in imenitnejših nego prej.

¹⁶ Ti pridejo k Balaamu in mu reko: Tako pravi Balak, sin Ziporjev: Ne daj si, prosim, z ničemer zabraniti, da ne bi prišel k meni.

¹⁷ Zakaj z mnogimi častmi te hočem obsipati, in karkoli mi porečeš, rad storim; pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo.

¹⁸ Balaam pa odvrne in reče služabnikom Balakovim: Če mi da Balak polno hišo svojo srebra in zlata, vendar ne bom mogel prestopiti povelja Gospoda, Boga svojega, da bi storil kaj manj ali več.

¹⁹ Pa ostanite tudi vi, prosim, nocoj tu, da zvem, kaj mi bo dalje govoril Gospod.

²⁰ In pride Bog po noči k Balaamu in reče: Ako so te prišli ti možje klicat, vstani in pojdi ž njimi; ali stóri samo to, kar ti bom govoril.

²¹ Nato vstane Balaam zjutraj, osedla oslico svojo ter odide s knezovi moabskimi.

²² A vname se srd Božji, da je šel. In angel Gospodov mu stopi na pot kot nasprotnik. On pa je jezdil na oslici svoji in dva hlapca njegova sta bila pri njem.

²³ In oslica ugleda angela Gospodovega na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki; in ugane se oslica s pota ter gre po polju, Balaam po jo bije, da bi šla po poti.

²⁴ In postavi se angel Gospodov na ulico med vinogradi, kjer je bil zid na tej in zid na oni strani.

²⁵ Ko ugleda oslica angela Gospodovega, se primakne k zidu in pritisne Balaamu nogo k zidu, in ta jo zopet tepe.

²⁶ In angel Gospodov gre dalje in se postavi v tesnino, kjer se ni bilo kam izogniti, ne na desno, ne na levo.

²⁷ Oslica pa, videč angela Gospodovega, pade pod Balaamom, in Balaam se razvname od jeze in jo tepe s palico.

²⁸ Tedaj odpre Gospod usta oslici, da izpregovori Balaamu: Kaj sem ti storila, da me že v tretjič tepeš?

²⁹ Nato reče Balaam oslici: Ker se norčuješ z menoj! O da bi imel meč v roki, kar ubil bi te!

³⁰ In oslica reče Balaamu: Nisem li tvoja oslica, na kateri si od nekdaj jezdil do tega dne? ali sem ti kdaj storila tako? On reče: nikoli.

³¹ Tedaj odpre Gospod Balaamu oči, da vidi angela Gospodovega na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki, in povesi teme ter pade na obraz svoj.

³² In angel Gospodov mu veli: Zakaj si tepel oslico svojo zdaj že trikrat? Glej, izšel sem, da ti bodem nasprotnik, ker tvoja pot drži v pogubo pred menoj.

³³ In oslica me je videla in se mi že trikrat izognila; sicer bi te bil, ko bi se mi ne bila umeknila, takoj umoril, njo pa ohranil živo.

³⁴ In Balaam reče angelu Gospodovemu: Grešil sem, zakaj nisem vedel, da ti stojiš na poti proti meni; in sedaj, če si ti vidi hudobno, se vrnem.

³⁵ Angel Gospodov pa mu veli: Pojdi s temi možmi, ali govóri samo tisto besedo, ki ti jo naročim. Šel je torej Balaam z Balakovimi knezi.

³⁶ In ko zasliši Balak, da prihaja Balaam, mu pride naproti v mesto moabsko, ki je na meji Arnona, prav na skrajni meji.

³⁷ In reče Balak Balaamu: Nisem li nujno poslal k tebi, da te pokličem? Zakaj nisi prišel k meni? ker bi te menda ne mogel dosti počastiti?

³⁸ Balaam pa odgovori Balaku: Glej, zdaj pa sem prišel k tebi; toda morem li sploh govoriti kaj? Besedo, katero Bog dene v usta moja, to moram govoriti.