¹ In Gospod je govoril Mojzesu na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu, rekoč:

² Zapovej Izraelovim sinovom, naj dado levitom od dednih posestev svojih mesta za prebivanje; in pašnike okoli teh mest dajte levitom.

³ In mesta naj imajo za prebivanje, njih pašnike pa za svojo živino in za imetje in za vse živali svoje.

⁴ Pašniki ob mestih pa, ki jih daste levitom, naj se zunaj raztezajo od mestnega zidovja do tisoč komolcev naokrog.

⁵ Merite torej zunaj mesta na vzhodni strani dva tisoč komolcev, na južni strani dva tisoč komolcev, na zahodni strani dva tisoč komolcev in na severni strani dva tisoč komolcev, tako da bode mesto v sredi. To naj jim služi v pašnike pri njih mestih.

⁶ Med mesti pa, ki jih daste levitom, bodi šest zavetnih mest, v katera dovolite ubijalcu pribežati, in razen teh dajte dvainštirideset mest.

⁷ Vseh mest, ki jih daste levitom, bodi oseminštirideset mest in njih pašniki.

⁸ Za mesta pa, ki jih daste levitom od posesti Izraelovih sinov, veljaj: od tistih, ki imajo več, vzemite več, in od tistih, ki imajo manj, vzemite manj; vsakteri rod naj da od svojih mest levitom primerno dediščini, ki jo dobi.

⁹ In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

¹⁰ Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete čez Jordan v deželo Kanaansko,

¹¹ si določite mesta, ki naj vam bodo zavetna mesta: tja naj pribeži ubijalec, ki ubije človeka neradovoljno.

¹² In ta mesta naj vam bodo v zavetišča pred krvnim maščevalcem, da ne umrje ubijalec, dokler se ne postavi pred občino zaradi sodbe.

¹³ Takih mest, ki jih boste dali in ki vam bodo v zavetišča, bodi šest.

¹⁴ Tri mesta določite tostran Jordana in tri mesta v Kanaanski deželi; zavetna mesta naj bodo.

¹⁵ Za sinove Izraelove in za tujca in priseljenca med njimi naj bode teh šest mest v zavetišče, da zbeži vanje, kdorkoli neradovoljno ubije človeka.

¹⁶ Ako pa kdo koga udari z železnim orodjem, da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

¹⁷ In če ga udari s kamenom v roki, s kakršnim je lahko usmrtiti, tako da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

¹⁸ Ali če ga udari z lesenim orodjem, s kakršnim je lahko usmrtiti, tako da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

¹⁹ Maščevalec krvi naj usmrti morilca; kadar nanj naleti, naj ga usmrti.

²⁰ Ako pa pahne koga iz sovraštva ali zažene vanj kaj, zalezovaje ga, da umre;

²¹ ali ga udari v neprijateljstvu z roko, tako da umre: kdor ga je udaril, mora umreti; morilec je, maščevalec krvi naj ga usmrti, kadar ga zaloti.

²² Ako ga pa pahne nenadoma, ne v neprijateljstvu, ali vrže nanj kako stvar, ne da bi ga zalezoval, da umre,

²³ ali, ne ga videč, zažene vanj kamen, kakršen lahko usmrti, tako da umre, pa mu ni bil sovražnik in ni iskal njegove nesreče:

²⁴ tedaj naj občina razsodi med ubijalcem in maščevalcem krvi po teh pravicah;

²⁵ in občina naj reši ubijalca iz roke krvnega maščevalca in ga da peljati nazaj v zavetno mesto, kamor je bil zbežal; ondi naj ostane dotlej, da umrje veliki duhovnik, ki je bil maziljen s svetim oljem.

²⁶ Toda če ubijalec kdaj prekorači mejo zavetnega mesta, kamor je bil zbežal,

²⁷ in krvni maščevalec ga zasači zunaj meje njegovega zavetišča in ga umori, ne bodi kriv krvi:

²⁸ zakaj on bi bil moral ostati v zavetnem mestu svojem do smrti velikega duhovnika; ali po smrti velikega duhovnika se sme vrniti v pokrajino svojega posestva.

²⁹ In to vam bodi sodna postava za vse prihodnje vaše rodove po vseh vaših stanovališčih.

³⁰ Kdorkoli umori človeka, bodi umorjen po izpovedbi prič; samo ena priča naj ne govori zoper koga za smrt.

³¹ Nikar ne sprejmite odkupnine za življenje morilca, ki je kriv smrti; on mora umreti.

³² Tudi ne sprejmite odkupnine od njega, ki je zbežal v zavetno svoje mesto, da bi se smel vrniti in prebivati v deželi, preden umrje veliki duhovnik.

³³ Ne ognušajte dežele, v kateri ste, zakaj kri ognuša deželo, in za kri, ki se je v deželi prelila, ni mogoča poravnava, razen po krvi tistega, ki jo je prelil.

³⁴ Ne onečiščajte dežele svojega domovanja, sredi katere jaz prebivam; zakaj jaz, Gospod, prebivam sredi Izraelovih sinov.