¹ Tedaj pristopijo hčere Zelofada, sinu Heferja, sinu Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, izmed rodovin Manaseja, sinu Jožefovega; in ta so imena hčera njegovih: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

² Te torej se postavijo pred Mojzesa in Eleazarja duhovnika in pred kneze in vso občino ob vratih shodnega šatora ter reko:

³ Naš oče je umrl v puščavi, pa ni bil v družbi tistih, ki so se zbrali zoper Gospoda, v družbi Korahovi, ampak umrl je vsled svojega greha; sinov pa ni imel.

⁴ Zakaj naj bi izginilo ime očeta našega med rodovino njegovo, ker ni imel sina? Dajte nam posestvo med brati očeta našega!

⁵ Tedaj prinese Mojzes njih pravdo pred Gospoda.

⁶ In Gospod mu odgovori, rekoč:

⁷ Prav so govorile hčere Zelofadove: moraš jim dati dedno posest med brati njih očeta; naredi torej, da preide dediščina njih očeta nanje.

⁸ Sinovom Izraelovim pa govóri, rekoč: Če kdo umrje brez sina, prenesite njegovo dediščino na hčer njegovo;

⁹ ako pa nima hčere, dajte dediščino njegovo bratom njegovim;

¹⁰ ako pa nima bratov, dajte njegovo dediščino bratom očeta njegovega;

¹¹ ako pa ni bratov očeta njegovega, dajte dediščino njegovo najbližjemu sorodniku iz rodovine njegove, da mu bodi v last. In to bodi sinovom Izraelovim sodna postava, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

¹² In Gospod veli Mojzesu: Pojdi na to goro Abarim, in oglej ž nje deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim.

¹³ In ko si jo ogledaš, boš zbran tudi ti k ljudstvu svojemu, kakor je bil zbran Aron, brat tvoj,

¹⁴ ker sta se upirala povelju mojemu v puščavi Zinski ob prepiru občine, ko bi me bila morala svetega izkazati pri vodah vpričo njih. (To je tista Voda prepira v Kadesu v Zinski puščavi.)

¹⁵ Mojzes pa ogovori Gospoda takole:

¹⁶ Postavi naj Gospod, Bog duhov vsega mesa, nad občino moža,

¹⁷ ki naj bi hodil pred njimi ven in noter ter jih vodil ven in noter, da ne bo Gospodova občina kakor ovce brez pastirja.

¹⁸ Nato reče Gospod Mojzesu: Vzemi si Jozueta, sina Nunovega, moža, v katerem je Duh, in položi roko nanj,

¹⁹ ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino in mu zapovej vpričo njih,

²⁰ in deni nanj časti svoje, da bi mu bila poslušna vsa občina Izraelovih otrok.

²¹ In naj stopi pred Eleazarja duhovnika, in ta naj vpraša zanj po sodbi Urima¹² pred Gospodom: na njegovo povelje pridejo ven in na njegovo povelje pojdejo noter, on in vsi Izraelovi sinovi ž njim, vsa občina.

1. Glej 2 Mz 28,30.
2. 2 Mz 28,30

²² Tedaj je storil Mojzes, kakor mu je bil zapovedal Gospod; in vzame Jozueta ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino,

²³ in položi nanj roke in mu da zapoved, kakor je bil govoril Gospod po Mojzesu.