¹ Ker pa je Balaam videl, da je dobro v očeh Gospodovih, če blagoslavlja Izraela, ni šel več kakor prvič in drugič za vražami svojimi, temuč obrne obličje svoje proti puščavi.

² In povzdigne Balaam oči ter vidi Izraela ušatorjenega po rodovih svojih. In pride nadenj duh Božji,

³ in začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

⁴ tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči so mu odprte:

⁵ Kako so lepi šatori tvoji, o Jakob, prebivališča tvoja, o Izrael!

⁶ Kakor doline se razprostirajo, kakor vrtovi poleg reke, kakor alojeva drevesa, ki jih je Gospod zasadil, kakor cedre pri vodah.

⁷ Voda poteče zvrhoma iz veder njegovih in seme njegovo bode v obilnih vodah; višji od Agaga bo njegov kralj in kraljestvo njegovo se poviša.

⁸ Bog mogočni ga je vodil iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi. Požre narode, ki ga stiskajo, in zdrobi jim kosti in s pšicami svojimi jih razkrši.

⁹ Legel je, da bi počival, kakor lev in kakor levinja; kdo ga zbudi? Kdorkoli te blagoslovi, bodi blagoslovljen, in kdor te preklinja, bodi preklet!

¹⁰ Tedaj se vname srd Balakov zoper Balaama, ploskne z rokama in reče Balaamu: Da prekolneš neprijatelje moje, sem te poklical, in glej, ti si jih le blagoslovil že tretjič.

¹¹ Zdaj pa se hitro poberi v svoj kraj! Mislil sem te s častmi obsipati, a glej, Gospod ti ni privoščil časti.

¹² Balaam pa reče Balaku: Nisem li tudi rekel slom tvojim, ki si jih poslal k meni, takole:

¹³ Če mi da Balak zlata in srebra polno hišo svojo, ne morem prestopiti povelja Gospodovega, da bi storil ali dobro ali hudo po svojih mislih, ampak da bom govoril, kar mi ukaže Gospod?

¹⁴ In sedaj, glej, grem k ljudstvu svojemu; pristópi, da ti oznanim, kaj stori to ljudstvo tvojemu ljudstvu v poznejših časih.

¹⁵ In začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

¹⁶ tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki ima spoznanje Najvišjega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči mu so odprte:

¹⁷ Vidim jo, ali ne sedaj, gledam jo, a ne od blizu: zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, ki potare obedve strani Moabcem in razdere vse sinove hruma.

¹⁸ In Edom mu bo posestvo, tudi Seir mu bo posestvo, sovražnika njegova; Izrael pa bo vršil junaške čine.

¹⁹ In iz Jakoba bo eden vladal in pogubil preostale iz mesta.

²⁰ In ko je pogledal Amalekovce, poprime govor svoj in reče: Prvec narodov je Amalek, a konec njegov bode poguba.

²¹ In pogleda Kenejce, poprime govor svoj in reče: Močno je prebivališče tvoje, in na skalo si postavil svoje gnezdo.

²² A vendar bo Kenejec iztrebljen! Doklej še? Asur te popelje ujetega.

²³ In poprime govor svoj in reče: Gorje, kdo bo živel, kadar Bog mogočni to stori?

²⁴ In ladje pridejo od obrežja Kitima in ponižajo Asurja in ponižajo Heberja. Tudi on dospe v pogubo!

²⁵ In Balaam vstane ter odpotuje v svoj kraj; tudi Balak je šel svojim potem.