¹ Gospodova beseda je drugič prišla Jonu, rekoč:

² »Vstani, pojdi v Ninive, to veliko mesto in mu oznani pridigo, ki sem ti jo zapovedal.«

³ Tako je Jona vstal in odšel v Ninive, glede na Gospodovo besedo. Torej Ninive so bile silno¹ veliko mesto treh dni potovanja.

1. silno…: hebr. Božje.

⁴ Jona je začel vstopati v mesto [prvi] dan potovanja ter vpil in govoril: »Še štirideset dni in Ninive bodo uničene.«

⁵ ¶ Tako je ljudstvo v Ninivah verovalo¹ Bogu in razglasilo post in si nadelo vrečevino, od največjih izmed njih, celo do najmanjših izmed njih.

1. Mt 12,41; Lk 11,32

⁶ Kajti beseda je prišla h kralju Niniv in vstal je s svojega prestola in iz sebe odložil svoje svečano oblačilo in se pokril z vrečevino in sédel na pepel.

⁷ In storil je to, da se je razglasilo in oznanilo¹ skozi Ninive, po odloku kralja in njegovih plemičev,² rekoč: »Naj niti človek niti žival, [niti] trop niti čreda ničesar ne pokusijo, naj se ne pasejo niti ne pijejo vode,

1. oznanilo: hebr. govorilo.
2. plemičev: hebr. uglednih mož.

⁸ temveč naj bosta človek in žival pokrita z vrečevino in mogočno kličeta k Bogu, da naj se oni, vsakdo izmed njih, obrnejo od svoje zle poti in od nasilja, ki je v njihovih rokah.

^{9 1} Kdo lahko pove, če se bo Bog obrnil, pokesal in odvrnil proč od svoje krute jeze, da se ne pogubimo?«

1. Jl 2,14

¹⁰ ¶ In Bog je videl njihova dela, da so se odvrnili od svoje zle poti in Bog se je pokesal od zla, ki ga je rekel, da jim bo storil in tega ni storil.