¹ Toda to je Jona silno razžalilo in bil je zelo jezen.

² Molil je h Gospodu ter rekel: »Prosim te, oh¹ Gospod, ali ni bila to moja beseda, ko sem bil še v svoji deželi? Zatorej sem prej pobegnil v Taršíš, kajti vedel sem, da si milostljiv² Bog in usmiljen, počasen za jezo in zelo prijazen in se kesaš zlega.

1. Jona 1,8
2. 2 Mz 34,6; Ps 86,5; Jl 2,13

³ Zatorej sedaj, oh Gospod, vzemi, rotim te, moje življenje od mene, kajti zame je bolje, da umrem, kakor da živim.«

⁴ ¶ Potem je Gospod rekel: »Delaš¹ pravilno, da si jezen?«

1. Delaš…: ali, Si silno jezen?

⁵ ¶ Tako je Jona odšel ven iz mesta in se usedel na vzhodni strani mesta in si tam postavil šotor in sedèl pod njim v senco, toliko časa, da lahko vidi kaj bo iz mesta nastalo.

⁶ Gospod Bog pa je pripravil bučo¹ in ji storil, da vzklije nad Jona, da bi bila ta lahko senca nad njegovo glavo, da ga osvobodi pred njegovo žalostjo. Tako je² bil Jona buče silno vesel.

1. bučo: ali, ricinusov grm: hebr. Kikajon [vir: Webster 1828.]
2. je…: hebr. se je Jona razveselil z veliko radostjo.

⁷ Toda ko je naslednjega dne vstalo jutro, je Bog pripravil ličinko in ta je napadla bučo, da je ovenela.

⁸ Ko je sonce vstalo, se je pripetilo, da je Bog pripravil silovit¹ vzhodnik. Sonce je udarjalo na Jonovo glavo, da je slabel in si v sebi želel, da umre ter rekel: »Zame je boljše, da umrem, kakor da živim.«

1. silovit: ali, miren.

⁹ Bog je Jonu rekel: »Delaš¹ pravilno, da si jezen zaradi buče?« Ta je rekel: »Pravilno² delam, da sem jezen, celó do smrti.«

1. Delaš…: ali, Si silno jezen?
2. Pravilno…: ali, Sem silno.

¹⁰ Potem je Gospod rekel: »Usmiljenje¹ imaš za bučo, za katero nisi delal niti ji storil, da zraste, ki je v² [eni] noči vzklila in v [eni] noči propadla,

1. Usmiljenje: ali, Prizanesel si buči.
2. v…: hebr. bil sin noči in v eni noči propadel.

¹¹ jaz pa naj ne bi prizanesel Ninivam, temu velikemu mestu, v katerem je več kot sto dvajset tisoč oseb, ki ne morejo razlikovati med svojo desnico in svojo levico in tudi veliko živine?«