¹ Tam je bilo veliko vpitje ljudstva in njihovih žena zoper njihove brate Jude.

² Kajti tam so bili, ki so rekli: »Nas, naših sinov in naših hčera je mnogo. Zato zanje zbiramo žito, da bomo lahko jedli in živeli.«

³ Tam so bili tudi nekateri, ki so rekli: »Zaradi pomanjkanja smo zastavili svoje dežele, vinograde in hiše, da bi lahko kupili žito.«

⁴ Tam so bili tudi, ki so rekli: »Izposodili smo si denar za kraljevi davek in to [za ceno] naših dežel in vinogradov.

⁵ Vendar je sedaj naše meso kakor meso naših bratov, naši otroci kakor njihovi otroci. Glej, svoje sinove prinašamo v sužnost in svoje hčere, da bodo služabnice in nekatere izmed naših hčera so že privedene v sužnost. Niti to ni v naši moči, da jih odkupimo, kajti drugi možje imajo naše dežele in vinograde.«

⁶ ¶ Bil sem zelo jezen, ko sem slišal njihovo vpitje in te besede.

⁷ Potem sem¹ se posvetoval s seboj in oštel plemiče in vladarje ter jim rekel: »Vi terjate obresti, vsakdo od svojega brata.« In zoper njih sem postavil velik zbor.

1. sem…: hebr. se je moje srce posvetovalo v meni in oštel sem.

⁸ Rekel sem jim: »Po svoji zmožnosti smo odkupili¹ svoje brate Jude, ki so bili prodani poganom. Vi pa boste celo prodajali svoje brate? Ali naj bi bili oni prodani nam?« Potem so ohranili svoj mir in nič niso našli, da bi odgovorili.

1. 3 Mz 25,48

⁹ Prav tako sem rekel: »To ni dobro, kar delate. Ali ne bi morali hoditi v strahu našega Boga zaradi graje poganov, naših sovražnikov?

¹⁰ Tudi jaz in moji bratje in moji služabniki bi lahko od njih terjali denar in žito. Prosim vas, prenehajmo s tem oderuštvom.

¹¹ Povrnite jim, prosim vas, celo ta dan, njihove dežele, njihove vinograde, njihove oljčne nasade in njihove hiše, tudi stoti del denarja in od žita, vina in olja, ki ste jih vzeli od njih.«

¹² Potem so rekli: »Povrnili jim bomo in ničesar ne bomo zahtevali od njih. Storili bomo tako, kakor praviš.« Potem sem poklical duhovnike in od njih vzel prisego, da bi storili glede na to obljubo.

¹³ Prav tako sem stresel svoje naročje in rekel: »Tako naj Bog iztrese vsakega človeka iz njegove hiše in od njegovega truda, ki ne izpolni te obljube, celo tako bo iztresen in izpraznjen.«¹ In vsa skupnost je rekla: »Amen« in hvalili so Gospoda. In ljudstvo je storilo glede na to obljubo.

1. izpraznjen: hebr. prazen, ali, ničen.

¹⁴ ¶ Poleg tega od časa, ko sem bil določen, da bi bil njihov voditelj v Judovi deželi, od dvajsetega leta, celo do dvaintridesetega leta kralja Artakserksa, to je dvanajst let, jaz in moji bratje nismo jedli kruha od voditelja.

¹⁵ Toda prejšnji voditelji, ki so bili pred menoj, so bili v breme ljudstvu in so od njih jemali kruh in vino, poleg štiridesetih šeklov srebra. Da, celo njihovi služabniki so vladali nad ljudstvom. Toda zaradi Božjega strahu jaz nisem tako storil.

¹⁶ Da, prav tako sem nadaljeval pri delu tega obzidja niti nismo kupili nobene zemlje in vsi moji služabniki so bili zbrani tja k delu.

¹⁷ Poleg tega jih je bilo pri moji mizi sto petdeset izmed Judov in vladarjev, poleg tistih, ki so prišli k nam izmed poganov, ki so okoli nas.

¹⁸ Torej tega, kar je bilo dnevno pripravljeno zame, je bilo: en vol in šest izbranih ovc. Tudi perjad je bila pripravljena zame in enkrat na deset dni izbor vseh vrst vina. Vendar za vse to nisem zahteval kruha od voditelja, ker je bilo suženjstvo težko nad tem ljudstvom.

^{19 1} Misli name, moj Bog, za dobro, glede na vse, kar sem storil za to ljudstvo.

1. Neh 13,22