¹ Vodji glasbenikov; [po napevu] "Lilije, pričevanje." Asáfov psalm. PRISLUHNI, o Izraelov pastir, Ti, ki vodiš Jožefa kakor čredo; Ti, ki sediš ustoličen na kerubih [skrinje zaveze], zasij

² pred¹ Efrájimom in Benjaminom in Manásejem! Zbudi Svojo mogočnost in pridi, da nas rešiš!

1. Verjetno je, da so ti trije rodovi predstavljali vseh dvanajst Izraelovih rodov, Benjamin je bil pridružen z Judom, Manáse je sprejel deželo onstran Jordana, preostal pa je Efrájim. Za Izraelce je bilo običajno, da so mislili na tri v eni skupini, kajti vsa ta leta so skupaj šotorili v puščavi, na zahodni strani skrinje zaveze in prav tako so bili edini potomci Jakobove žene Rahele.

³ Postavi nas ponovno, o Bog; in Svojemu obrazu povzroči, da bo [v zadovoljstvu in odobravanju] sijal [na nas] in mi bomo rešeni!

⁴ O Gospod Bog nad bojevniki, kako dolgo boš Ti jezen na molitve Svojega ljudstva?

⁵ Ti si jih hranil s kruhom solzá in Ti si jim v veliki meri dal piti solze.

⁶ Ti nas delaš v spor in posmeh našim sosedom in naši sovražniki se posmehujejo med seboj.

⁷ Ponovno nas obnovi, o Bog nad bojevniki; in povzroči, da bo Tvoj obraz sijal [na nas z naklonjenostjo kakor od davnine] in mi bomo rešeni!

⁸ Ti si izpeljal vinsko trto [Izraela] iz Egipta. Ti si pregnal [poganske] narode in jo vsadil [v Kánaan].

⁹ Ti si pred njo pripravil prostor in pognala je globoko korenino in ta je napolnila deželo.

¹⁰ Gore so bile pokrite z njeno senco in njene veje so bile kakor velike cedre, [Božje cedre].

¹¹ [Izrael] je svoje veje pognal do [Sredozemskega] morja in svoje odrastke do reke [Evfrat]. ¹

1. 1Kr 4:21

¹² Zakaj si Ti polomil njegove žive meje in zidove, tako da vsi, ki gredo mimo, trgajo od njegovih sadov?

¹³ Merjasec iz gozda ga pustoši in divja poljska žival se hrani z njim.

¹⁴ Ponovno se obrni, mi Te rotimo, o Bog nad bojevniki! Poglej dol iz nebes in vidi, obišči in imej spoštovanje do te vinske trte!

¹⁵ [Varuj in vzdržuj] živino, ki jo je Tvoja roka zasadila in odrastek, (sin), ki si ga Ti gojil in ga naredil močnega Zase.

¹⁶ Požgali so jo z ognjem, posekana je; naj izginejo ob ukoru izraza Tvojega obraza.

¹⁷ Naj bo Tvoja roka na možu Tvoje desnice, na sinu človekovemu, katerega si Ti naredil močnega Zase.

¹⁸ Potem ne bomo odšli od Tebe; oživi nas, (daj nam življenje) in klicali bomo Tvoje ime.

¹⁹ Obnovi nas, o Gospod Bog nad bojevniki; povzroči, da bo Tvoj obraz sijal [v zadovoljstvu, odobravanju in naklonjenosti na nas] in mi bomo rešeni!