¹ Davidov psalm. GOSPOD, KDO bo [začasno] bival v Tvojem svetišču? Kdo bo [stalno] bival na Tvoji sveti gori?

² Kdor hodi in živi iskreno in brez krivde, ki dela pošteno in pravično ter govori in razmišlja resnico v svojem srcu,

³ kdor ne obrekuje s svojim jezikom, niti ne dela hudega svojemu prijatelju, niti ne sprejema obrekovanja proti svojemu sosedu;

⁴ v čigar očeh je hudobni preziran, toda kdor časti tiste, ki se bojijo Gospoda, (ki Ga častijo in obožujejo); ki se obvezuje v svojo lastno škodo in tega ne spreminja;

⁵ [kdor] ne daje svojega denarja za¹ obresti [nekomu izmed svojih lastnih ljudi] in ki ne bo sprejel podkupnine zoper nedolžnega. Kdor počne te stvari, ne bo nikoli omajan. ²

1. "Izraelci prvotno niso bili trgovski narod in postava si je prizadevala za enako porazdelitev bogastva in ne k temu, da bi bili nekateri bogati, medtem ko bi bili drugi revni. Duh postave je še vedno obvezen – ne da bi si jemali prednost ob nadlogah brata in mu posojali zanj škodljivo posojilo – toda črka postave je preklicana in posoja z zmernimi obrestmi je pogosto veliko služenje revnim. Zato nas je naš Gospod na to opozoril v prilikah z očitno veljavno kakor tudi prepoznavno uporabnostjo. (Mt 25:27; Lk 19:23)" (A.R. Fausset, Bible Encyclopedia and Dictionary).
2. 2Mz 22:25-26