¹ Asáfov psalm. RESNIČNO, BOG je [edino] dobro Izraelu, celo tistim, ki so iskreni in čisti v srcu.

² Toda kar se mene tiče, so moja stopala skoraj odšla, moji koraki so bili zelo blizu zdrsa.

³ Kajti zavisten sem bil bedakom in domišljavcem, kadar sem videl uspevanje zlobnih.

⁴ Kajti v svoji smrti ne trpijo ostrih bolečin, temveč je njihova moč trdna.

⁵ Niso v težavah kakor drugi ljudje; niti niso udarjeni in nadlegovani kakor drugi ljudje.

⁶ Zato jim je ponos kakor veriga okoli njihovih vratov; nasilje jih pokriva kakor oblačilo, [kakor dolga, razkošna obleka].

⁷ Njihove oči izstopajo z debelostjo, imajo več kot si srce lahko želi; in fantazije njihovih misli prekipevajo [z neumnostjo].

⁸ Norčujejo se in zlobno izrekajo tlačenje; naduto govorijo [iz višave, škodoželjno in bogokletno].

⁹ S svojimi usti so se zoperstavili proti in govorijo dol iz podaljška nebes in njihovi jeziki se hvalijo po zemlji, [celo podaljšek nebes napadajo z bogokletji in zemljo zamažejo z obrekovanji]. ¹

1. Raz 13:6

¹⁰ Zato se Njegovo ljudstvo vrača sèm in vodá polne čaše, [ponujene od zlobnih], so [slepo] izpraznjene po njih.

¹¹ Pravijo pa: "Kako lahko Bog ve? Ali obstaja vednost v Najvišjem?"

¹² Poglejte, ti so brezbožni, ki vedno uspevajo in so sproščeni v svetu; rastejo v bogastvu.

¹³ Zagotovo sem potem zaman očistil svoje srce in svoje roke umil v nedolžnosti.

¹⁴ Ves dolg dan sem bil udarjan in trpinčen in kaznovan vsako jutro.

¹⁵ Če bi tako govoril [in dal izraz svojim občutkom], bi bil neresničen in izdajalsko postopal proti rodu Tvojih otrok.

¹⁶ Toda ko sem preudarjal, kako to razumeti, je bil to zame prevelik trud in preveč boleč,

¹⁷ dokler nisem šel v Božje svetišče; potem sem razumel, [kajti pretehtal sem] njihov konec.

¹⁸ [Navsezadnje] Ti [zlobne] nastavljaš na spolzka mesta; Ti jih mečeš dol v propad in uničenje.

¹⁹ Kako oni v trenutku postanejo opustošenje! Popolnoma so použiti s strahotami!

²⁰ Kakor sanje, [ki se dozdevajo resnične], dokler se nekdo ne prebudi, tako, o Gospod, ko se Ti vzdigneš, [da bi se ozrl na zlobne], boš Ti preziral njihovo zunanjo predstavo.

²¹ Kajti moje srce je bilo užaloščeno, zagrenjeno in v stanju vrenja in v svojem srcu sem bil zboden, [kakor z ostrim modrasovim zobom].

²² Tako bedast, neumen in surov sem bil in neveden; bil sem kakor žival pred Teboj.

²³ Kljub temu sem neprenehoma s Teboj; Ti me držiš za desnico.

²⁴ Ti me boš vodil s Svojim nasvetom in me pozneje sprejel v čast in slavo.

²⁵ Koga imam v nebesih razen Tebe? In nobenega veselja ali želje nimam na zemlji poleg Tebe.

²⁶ Moje meso in moje srce lahko odpovesta, toda Bog je skala in trdna moč mojega srca in moj Delež za vedno.

²⁷ Kajti poglej, tisti, ki so daleč od Tebe, bodo izginili; Ti boš uničil vse, ki so do Tebe hinavski in Te zapuščajo kakor [duhovne] vlačuge.

²⁸ Toda zame je dobro, da se pritegnem bliže k Bogu; svoje zaupanje sem položil v Gospoda Boga in Ga naredil za svoje zatočišče, da lahko pripovedujem o vseh Tvojih delih.