¹ Torej¹ Rubenovi in Gadovi otroci so imeli veliko množico živine in ko so zagledali deželo Jazêr in deželo Gileád, glej, [ta] kraj je bil kraj za živino,

1. [Leta 1452 pr. Kr.]

² so Gadovi otroci in Rubenovi otroci prišli in spregovorili Mojzesu, duhovniku Eleazarju in princem skupnosti, rekoč:

³ »Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra,¹ Hešbón, Elalé, Sebma,² Nebó in Beón³

1. Nimra: tudi imenovana, Bet Nimra.
2. Sebma: tudi imenovana, Sibma.
3. Beón: tudi imenovan, Báal Meón.

⁴ torej dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela živine in tvoji služabniki imajo živino.«

⁵ Zatorej so rekli: »Če smo našli milost v tvojem pogledu, naj bo ta dežela dana tvojim služabnikom za posest in ne odvedi nas čez Jordan.«

⁶ ¶ Mojzes je Gadovim otrokom in Rubenovim otrokom rekel: »Mar bodo vaši bratje šli na vojno, vi pa boste tukaj sedeli?

⁷ Zakaj odvračate¹ srce Izraelovih otrok od tega, da bi šli čez, v deželo, ki jim jo je dal Gospod?

1. odvračate: hebr. lomite.

⁸ Tako so storili vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée, da pogledajo deželo.

⁹ Kajti ko¹ so odšli gor, v dolino Eškól in videli deželo, so odvrnili srca Izraelovih otrok, da naj ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod.

1. 4 Mz 13,24

¹⁰ Isti čas je bila vžgana Gospodova jeza in prisegel je, rekoč:

¹¹ ›Zagotovo ne bo nihče izmed mož, ki so prišli gor iz Egipta, od¹ dvajset let starih in navzgor, videl dežele, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker mi² niso popolnoma sledili,

1. 4 Mz 14,28-29
2. mi…: hebr. se niso držali za menoj.

¹² razen Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca in Nunovega sina Józueta, kajti onadva sta popolnoma sledila Gospodu.‹

¹³ Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in primoral jih je, da so se štirideset let klatili po divjini, dokler ni bil použit ves rod, ki je počel zlo v Gospodovih očeh.

¹⁴ In glejte, vzdignjeni ste na mesta svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate Gospodovo kruto jezo zoper Izraela.

¹⁵ Kajti če se odvrnete od njega, jih bo ponovno pustil v divjini in vi boste uničili vse to ljudstvo.«

¹⁶ ¶ Približali so se k njemu in rekli: »Tukaj bomo zgradili ovčje staje za svojo živino in mesta za svoje malčke,

¹⁷ toda mi sami bomo pohiteli, da gremo oboroženi pred Izraelovimi otroki, dokler jih ne privedemo na njihov kraj in naši malčki bodo zaradi prebivalcev dežele prebivali v utrjenih mestih.

¹⁸ Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak mož izmed Izraelovih otrok ne podeduje svoje dediščine.

¹⁹ Kajti ne bomo je podedovali s tistimi na tamkajšnji strani Jordana ali naprej, ker nam je naša dediščina pripadla na tej strani Jordana proti vzhodu.«

²⁰ ¶ Mojzes¹ jim je rekel: »Če boste storili to stvar, če boste šli oboroženi za vojno pred Gospodom

1. Joz 1,1

²¹ in boste vsi izmed vas šli oboroženi čez Jordan pred Gospodom, dokler on pred seboj ne prežene svojih sovražnikov,

²² in bo dežela podvržena pred Gospodom, potem se boste vrnili in boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela bo vaša posest pred Gospodom.

²³ Toda če ne boste tako storili, glejte, ste grešili zoper Gospoda in bodite prepričani, da vas bo vaš greh našel.

²⁴ Zgradite vaša mesta za svoje malčke in staje za svoje ovce in storite to, kar je izšlo iz vaših ust.«

²⁵ Gadovi otroci in Rubenovi otroci so spregovorili Mojzesu, rekoč: »Tvoji služabniki bodo storili kakor moj gospod zapoveduje.

²⁶ Naši malčki, naše žene, naši tropi in vsa naša živina bo tam, v mestih Gileáda,

²⁷ toda tvoji¹ služabniki pojdejo preko, vsak mož oborožen za vojno pred Gospodom, da se bojuje, kakor pravi moj gospod.«

1. Joz 4,12

²⁸ ¶ Tako je glede njih Mojzes zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in vodjem očetov rodov Izraelovih otrok.

²⁹ Mojzes jim je rekel: »Če bodo Gadovi otroci in Rubenovi otroci z vami šli prek Jordana, vsak mož oborožen za boj, pred Gospodom in bo dežela podjarmljena pred vami, potem jim boste dali za posest deželo Gileád,

³⁰ toda če ne bodo z vami prečkali oboroženi, bodo imeli posesti med vami v kánaanski deželi.«

³¹ Gadovi otroci in Rubenovi otroci so odgovorili, rekoč: »Kakor je Gospod rekel svojim služabnikom, tako bomo storili.

³² Prešli bomo oboroženi pred Gospodom v kánaansko deželo, da bo posest naše dediščine, na tej strani Jordana, lahko naša.«

³³ Mojzes¹ jim je dal, torej Gadovim otrokom, Rubenovim otrokom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna in kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo z njenimi mesti v pokrajini, celo mesta dežele naokoli.

1. 5 Mz 3,12; Joz 13,8; Joz 22,4

³⁴ ¶ Gadovi otroci so zgradili Dibón,¹ Atarót,² Aroêr,³

1. [Dibón: hebr. koprnenje.]
2. [Atarót: hebr. krone.]
3. [Aroêr: hebr. razgaljenost situacije.]

³⁵ Atrót, Šofán,¹ Jaazêr,² Jogbóho,³

1. [Šofán: hebr. skrit.]
2. Jaazêr: tudi imenovan, Jazêr; [hebr. v pomoč.]
3. [Jogbóha: hebr. hribček.]

³⁶ Bet Nimro¹ Bet Harám,² utrjena mesta in staje za ovce.

1. Bet Nimra: tudi imenovana, Nimra; [hebr. hiša leoparda.]
2. [Bet Harám: hebr. hiša višine.]

³⁷ Rubenovi otroci so zgradili Hešbón,¹ Elalé,² Kirjatájim,³

1. [Hešbón: hebr. načrtovanje.]
2. [Elalé: hebr. Bog gre gor.]
3. [Kirjatájim: hebr. dvojno mesto.]

³⁸ Nebó,¹ Báal Meón² (njihova imena so spremenili) in Sibmo,³ in dali⁴ druga imena mestom, ki so jih zgradili.

1. [Nebó: hebr. ime babilonskega božanstva, hrib v Moabu.]
2. [Báal Meón: hebr. gospodar (feničansko božanstvo) prebivališča.]
3. [Sibma: hebr. začimba.]
4. dali…: hebr. klicali so po imenih imena mest.

³⁹ Otroci Manásejevega sina Mahírja¹² so odšli do Gileáda, ga zavzeli in razlastili Amoréjce, ki so bili v njem.

1. [Mahír: hebr. prodajalec.]
2. 1 Mz 50,23

⁴⁰ Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta je tam prebival.

⁴¹ Manásejev sin Jaír¹ je odšel in zavzel njihova majhna mesta in jih imenoval Havot Jaír.²

1. 5 Mz 3,14
2. [Havot Jaír: hebr. razsvetljevalec vasic.]

⁴² Nobah¹ je odšel in zavzel Kenát² in njegove vasi ter ga po svojem lastnem imenu imenoval Nobah.

1. [Nobah: hebr. lajež.]
2. [Kenát: hebr. lastnina.]