¹ Ko se¹ je ljudstvo pritoževalo, je to razžalilo² Gospoda, in Gospod je to slišal in njegova jeza je bila vžgana in med³ njimi je zagorel Gospodov ogenj in použil tiste, ki so bili na najbolj oddaljenih delih tabora.

1. se…: ali, je bilo ljudstvo kakor bi bili pritoževalci.
2. to razžalilo…: hebr. bilo to zlo v Gospodovih ušesih.
3. Ps 78,21

² Ljudstvo je klicalo k Mojzesu in ko je Mojzes molil h Gospodu je bil¹ ogenj pogašen.

1. bil…: hebr. ogenj ugasnil.

³ Ime kraja je imenoval Tabêra,¹ ker je med njimi gorel Gospodov ogenj.

1. Tabêra: to je: Gorenje.

⁴ ¶ Mešana¹ množica, ki je bila med njimi, je² čutila poželenje in tudi Izraelovi otroci so ponovno³ jokali ter rekli: »Kdo⁴ nam bo dal za jesti meso?«

1. 2 Mz 12,38
2. je…: hebr. si je želela.
3. ponovno: hebr. se ponovno vrnili in.
4. 1 Kor 10,6

⁵ Spominjamo se rib, ki smo jih prosto jedli v Egiptu, kumaric, melon, pora, čebule in česna.

⁶ Toda naša duša je sedaj izsušena. Tukaj, pred našimi očmi, sploh ni ničesar poleg mane.

⁷ Mana¹ je bila kakor koriandrovo seme in njena² barva kakor barva bdelija.³

1. 2 Mz 16,14; 2 Mz 16,31
2. njena…: hebr. njeno oko kakor oko.
3. [bdelij: drevesna smola.]

⁸ Ljudstvo je šlo okoli in to nabiralo in mlelo v mlinih ali tolklo v možnarju in jo peklo v ponvah in iz nje delalo kolače in njen okus je bil kakor okus svežega olja.

⁹ Ko je ponoči na tabor padla rosa, je nanj padla mana.

¹⁰ ¶ Potem je Mojzes slišal ljudstvo jokati po svojih družinah, vsakega moža pri vratih svojega šotora. Gospodova jeza je bila silno vžgana; tudi Mojzes je bil razžaljen.

¹¹ Mojzes je rekel Gospodu: »Zakaj si prizadel svojega služabnika? In zakaj nisem našel naklonjenosti v tvojem pogledu, da name polagaš breme vsega tega ljudstva?

¹² Ali sem jaz spočel vse to ljudstvo? Mar sem jih rodil, da bi mi rekel: ›Nosi jih v svojem naročju, kakor skrbeč oče nosi doječega otroka, v deželo, ki si jo prisegel njihovim očetom?‹

¹³ Od kod naj bi imel meso, da ga dam vsemu temu ljudstvu? Kajti jokajo k meni, rekoč: ›Daj nam meso, da bomo lahko jedli.‹

¹⁴ Vsega tega ljudstva nisem zmožen nositi sam, ker je to zame pretežko.

¹⁵ Če tako postopaš z menoj, me ubij, prosim te, brez razmisleka, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh in naj ne vidim svoje bednosti.«

¹⁶ ¶ Gospod je rekel Mojzesu: »K meni zberi sedemdeset mož izmed Izraelovih starešin, ki jih poznaš, da so starešine ljudstva in častniki nad njimi; in privedi jih k šotorskemu svetišču skupnosti, da bodo tam lahko stali s teboj.

¹⁷ Jaz pa bom prišel dol in tam govoril s teboj. Vzel bom od duha, ki je nad teboj in položil ga bom nanje in s teboj bodo nosili breme ljudstva, da ga ne boš nosil sam.

¹⁸ Ljudstvu pa reci: ›Posvetite se za jutri in jedli boste meso, kajti jokali ste v Gospodova ušesa, rekoč: ›Kdo nam bo dal za jesti meso? Kajti z nami je bilo dobro v Egiptu,‹ zato vam bo Gospod dal meso in vi boste jedli.

¹⁹ Ne boste jedli en dan, niti dva dni, niti pet dni, niti deset dni, niti dvajset dni,

²⁰ temveč cel¹ mesec, dokler to ne pride iz vaših nosnic in vam to postane gnusno, zato ker ste prezirali Gospoda, ki je med vami in ste jokali pred njim, rekoč: ›Zakaj smo prišli iz Egipta?‹«

1. cel…: hebr. mesec dni.

²¹ Mojzes je rekel: »Ljudstva, med katerim sem, je šeststo tisoč pešcev, ti pa si rekel: ›Jaz jim bom dal mesa, da bodo lahko jedli cel mesec.‹

²² Mar bodo tropi in črede umorjeni zaradi njih, da jim zadostijo? Mar se bodo vse morske ribe zanje zbrale skupaj, da jim zadostijo?«

²³ Gospod je rekel Mojzesu: »Ali¹ je Gospodova roka postala prekratka? Sedaj boš videl, če se ti bo moja beseda zgodila ali ne.«

1. Iz 50,2; Iz 59,1

²⁴ ¶ Mojzes je odšel ven in ljudstvu povedal Gospodove besede in zbral sedemdeset mož izmed starešin ljudstva in jih postavil naokoli šotorskega svetišča.

²⁵ Gospod je prišel dol v oblaku in mu spregovoril in vzel od duha, ki je bil nad njim in ga dal sedemdesetim starešinam. Pripetilo se je, ko je nad njimi počival duh, da so prerokovali in niso prenehali.

²⁶ Toda tam v taboru sta ostala dva izmed mož, ime enega je bilo Eldád in ime drugega Medád in duh je počival nad njima. Bila sta izmed tistih, ki so bili zapisani, toda nista odšla k šotorskemu svetišču, in prerokovala sta v taboru.

²⁷ Tam je pritekel mladenič in povedal Mojzesu ter rekel: »Eldád in Medád prerokujeta v taboru.«

²⁸ Nunov sin Józue, Mojzesov služabnik, eden izmed njegovih mladeničev, je odgovoril in rekel: »Moj gospod Mojzes, prepovej jima.«

²⁹ Mojzes mu je rekel: »Mar si zaradi mene ljubosumen? Da bi Bog dal, da bi bilo vse Gospodovo ljudstvo preroki in da bi Gospod nanje položil svojega duha!«

³⁰ Mojzes se je povzpel v tabor, on in starešine Izraela.

³¹ ¶ Od Gospoda je izšel veter¹ in od morja prinesel prepelice in jih pustil pasti pri taboru, kakor bi bilo dan² potovanja na tej strani in kakor bi bilo dan potovanja na oni strani, naokoli tabora in kakor bi jih bilo dva komolca visoko na obličju zemlje.

1. 2 Mz 16,13; Ps 78,26
2. dan…: hebr. pot dneva.

³² Ljudstvo je stalo pokonci ves ta dan in vso to noč in ves naslednji dan in zbiralo prepelice. Kdor je zbral najmanj je zbral deset tovorov. Razporedili so si jih povsod naokoli tabora.

³³ Medtem ko je bilo meso¹ še vedno med njihovimi zobmi, preden je bilo prežvečeno, je bil Gospodov bes vžgan zoper ljudstvo in Gospod je ljudstvo udaril z zelo veliko nadlogo.

1. Ps 78,31

³⁴ Ime tega kraja je imenoval Kibrot-Hattaava,¹ ker so tam pokopali ljudstvo, ki je poželelo.

1. Kibrot-Hattaava: to je: Grobovi poželenja.

³⁵ In ljudstvo je odpotovalo od Kibrot-Hattaave do Haceróta in ostalo¹ pri Hacerótu.

1. ostalo…: hebr. bili so v.