¹ Torej¹ Korah,²³ Jichárjev sin, Kehátov sin, Lévijev sin ter Datán in Abirám,⁴ Eliábova sinova in Peletov sin On izmed Rubenovih sinov, so vzeli može

1. [Okoli leta 1471 pr. Kr.]
2. [Korah: hebr. led.]
3. 4 Mz 27,3; Prd 45,21; Jud 1,11
4. [Abirám: hebr. oče višine.]

² in se vzdignili pred Mojzesom, z nekaterimi izmed Izraelovih otrok, dvesto petdesetimi princi skupnosti, slavnimi¹ v zboru, možmi z ugledom,

1. 4 Mz 26,9

³ in se skupaj zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona ter jima rekli: »Preveč¹ si jemljeta nase, glede na to, da je vsa skupnost sveta, vsakdo izmed njih, in da je Gospod med njimi. Zakaj se torej povzdigujeta nad Gospodovo skupnost?«

1. Preveč…: hebr. To je veliko za vaju.

⁴ Ko je Mojzes to slišal, je padel na svoj obraz

⁵ in govoril Korahu in vsej njegovi skupini, rekoč: »Celo jutri bo Gospod pokazal kdo so njegovi in kdo je svet; in povzročil mu bo, da pride bliže k njemu. Celo tistemu, ki ga je izbral, bo povzročil, da se približa k njemu.

⁶ Storite to: ›Vzemite kadilnice, Korah in vsa njegova skupina

⁷ in jutri dajte vanje ogenj pred Gospodom in nanj položite kadilo. Zgodilo se bo, da bo mož, ki ga bo Gospod izbral, ta bo svet. Vi si preveč jemljete nase, vi Lévijevi sinovi.‹«

⁸ Mojzes je rekel Korahu: »Poslušajte, prosim vas, vi Lévijevi sinovi.

⁹ Ali se vam zdi le majhna stvar, da vas je Izraelov Bog ločil od Izraelove skupnosti, da vas privede bliže k sebi, da opravljate delo Gospodovega šotorskega svetišča in da stojite pred skupnostjo, da jim služite?

¹⁰ Privedel te je blizu k sebi in vse tvoje brate, Lévijeve sinove s teboj. Ali iščete tudi duhovništvo?

¹¹ Zaradi katerega vzroka sta tako ti in vsa tvoja skupina zbrana skupaj zoper Gospoda, in kaj je Aron, da mrmrate zoper njega?«

¹² ¶ Mojzes¹ je poslal, da pokliče Datána in Abiráma, Eliábova sinova, ki sta rekla: »Ne bova prišla gor.

1. [Leta 1471 pr. Kr.]

¹³ Je to majhna stvar, da si nas privedel gor iz dežele, kjer tečeta mleko in med, da nas ubiješ v divjini, razen da se narediš princa nad nami?

¹⁴ Še več, nisi nas privedel v deželo, kjer tečeta mleko in med ali nam dal dediščino polj in vinogradov. Ali boš iztaknil¹ oči teh ljudi? Ne bomo prišli tja gor.«

1. iztaknil: hebr. izkopal.

¹⁵ Mojzes je bil zelo ogorčen in rekel Gospodu: »Ne spoštuj¹ njihovih daritev. [Niti] enega osla nisem odvzel od njih niti nisem nič slabega storil enemu izmed njih.«

1. 1 Mz 4,4

¹⁶ Mojzes je rekel Korahu: »Bodite ti in vsa tvoja skupina jutri pred Gospodom, ti, oni in Aron.

¹⁷ Vsak mož naj vzame svojo kadilnico in vanjo položi kadilo in prinesite jih pred Gospoda, vsak mož svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic; tudi ti in Aron, vsak izmed vaju svojo kadilnico.«

¹⁸ Vzeli so vsak mož svojo kadilnico in vanje dali ogenj in nanj položili kadilo in z Mojzesom in Aronom stali v vratih šotorskega svetišča skupnosti.

¹⁹ Korah je pri vratih šotorskega svetišča skupnosti zoper njiju zbral vso skupnost in Gospodova slava se je prikazala vsej skupnosti.

²⁰ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

²¹ »Ločita se izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu pokončam.«

²² Onadva pa sta padla na svoja obraza in rekla: »Oh Bog, Bog duhov vsega mesa, ali bo en človek grešil in boš ogorčen nad vso skupnostjo?«

²³ ¶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

²⁴ »Govori skupnosti, rekoč: ›Vzdignite se proč od bližine šotora Koraha, Datána in Abiráma.‹«

²⁵ Mojzes se je dvignil in odšel k Datánu in Abirámu, in Izraelove starešine so mu sledili.

²⁶ Spregovoril je skupnosti, rekoč: »Odidite, prosim vas, od šotorov teh zlobnežev in ne dotikajte se ničesar njihovega, da ne bi bili použiti v vseh njihovih grehih.«

²⁷ Tako so se na vsaki strani umaknili od šotora Koraha, Datána in Abiráma. Datán in Abirám pa sta prišla ven in stala v vratih svojih šotorov s svojima ženama, svojimi sinovi in svojimi majhnimi otroki.

²⁸ Mojzes je rekel: »S tem boste spoznali, da me je poslal Gospod, da storim vsa ta dela, kajti nisem jih storil po svoji lastni pameti.

²⁹ Če ti možje umrejo običajne¹ smrti vseh ljudi, ali če so obiskani po obiskanju vseh ljudi, potem me Gospod ni poslal.

1. običajne…: hebr. tako kot umre vsak človek.

³⁰ Toda če Gospod naredi¹ novo stvar in zemlja odpre svoja usta in jih požre, z vsem, kar jim pripada in gredo hitro dol v jamo,² potem boste razumeli, da so ti ljudje izzivali Gospoda.«

1. naredi…: hebr. ustvari bitje.
2. [jamo: hebr. šeol.]

³¹ ¶ Pripetilo se je, ko je končal govorjenje vseh teh besed, da so se tla, ki so bila pod njimi, razklala narazen¹

1. 4 Mz 27,3; 5 Mz 11,6; Ps 106,17

³² in zemlja je odprla svoja usta in jih požrla in njihove hiše in vse ljudi, ki so pripadali Korahu in vse njihove dobrine.

³³ Oni in vsi, ki so pripadali k njim, so živi odšli dol v jamo,¹ in zemlja se je zaprla nad njimi in izginili so iz skupnosti.

1. [jamo: hebr. šeol.]

³⁴ Vsi Izraelci, ki so bili naokoli njih, so pobegnili ob njihovem kričanju, kajti rekli so: »Da ne bi zemlja požrla tudi nas.«

³⁵ ¶ In prišel je ogenj od Gospoda in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.

³⁶ ¶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

³⁷ »Govori Eleazarju, sinu duhovnika Arona, da kadilnice pobere iz gorenja, ogenj pa iztrese daleč proč, kajti te so posvečene.

³⁸ Kadilnice teh grešnikov [ki so grešili] zoper svoje lastne duše, naj preoblikujejo v široke plošče za pokritje oltarja, kajti darovali so jih pred Gospodom, zato so posvečene in te bodo znamenje Izraelovim otrokom.«

³⁹ Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, s katerimi so darovali tisti, ki so bili sežgani in preoblikovane so bile v široke plošče za pokritje oltarja,

⁴⁰ da bodo spomin Izraelovim otrokom, da noben tujec, ki ni od Aronovega semena, ne pride blizu, da bi daroval Gospodu, da ne bo kakor Korah in kakor njegova skupina; kakor mu je po Mojzesovi roki rekel Gospod.

⁴¹ ¶ Toda naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih otrok mrmrala zoper Mojzesa in zoper Arona, rekoč: »Vidva sta ubila Gospodovo ljudstvo.«

⁴² Pripetilo se je, ko je bila zoper Mojzesa in Arona zbrana skupnost, da so pogledali proti šotorskemu svetišču skupnosti in glej, pokrival ga je oblak in prikazala se je Gospodova slava.

⁴³ In Mojzes in Aron sta prišla pred šotorsko svetišče skupnosti.

⁴⁴ ¶ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

⁴⁵ »Vzdignita se proč izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu použijem.« In onadva sta padla na svoja obraza.

⁴⁶ ¶ Mojzes je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj iz oltarja, nanj položi kadilo in hitro pojdi k skupnosti ter opravi spravo zanje, kajti od Gospoda je izšel bes. Začela se je kužna bolezen.«

⁴⁷ Aron je vzel, kakor je Mojzes zapovedal in stekel na sredo skupnosti. In glej, kuga se je začela med ljudstvom. In nanjo je položil kadilo ter opravil spravo za ljudstvo.

⁴⁸ Stal je med mrtvimi in živimi in kužna bolezen je obstala.

⁴⁹ Torej tistih, ki so umrli od kužne bolezni, je bilo štirinajst tisoč sedemsto, poleg tistih, ki so umrli zaradi Korahove zadeve.

⁵⁰ In Aron se je vrnil k Mojzesu, k vratom šotorskega svetišča skupnosti in kužna bolezen je obstala.