¹ Ko¹ je kralj² Arád, Kánaanec, ki je prebival na jugu, slišal govorico, da je Izrael prišel po poti oglednikov, potem se je bojeval zoper Izrael in nekatere izmed njih prijel kot jetnike.

1. [Leta 1452 pr. Kr.]
2. 4 Mz 33,40

² Izrael se je zaobljubil Gospodu in rekel: »Če zares hočeš to ljudstvo izročiti v mojo roko, potem bom popolnoma uničil njihova mesta.«

³ Gospod je prisluhnil Izraelovemu glasu in izročil Kánaance, in popolnoma so jih uničili in njihova mesta in ime kraja je imenoval Horma.¹

1. Horma: to je, Popolno uničenje.

⁴ ¶ Odpotovali so z gore Hor po poti Rdečega morja, da obidejo deželo Edóm in duša ljudstva je zaradi poti zelo izgubila¹ pogum.

1. izgubila…: ali, žalovala: hebr. skrajšala.

⁵ Ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa: »Zakaj sta nas privedla gor iz Egipta, da umremo v divjini? Kajti tukaj ni kruha niti tukaj ni nobene vode in naši duši se gabi¹ ta lahek kruh.«

1. 4 Mz 11,6

⁶ Gospod¹ pa je med ljudstvo poslal ognjene kače in te so pikale ljudstvo in mnogo Izraelovega ljudstva je umrlo.

1. Mdr 16,1; Mdr 16,5; 1 Kor 10,9

⁷ ¶ Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: »Grešili smo, kajti govorili smo zoper Gospoda in zoper tebe. Moli h Gospodu, da kače odvzame od nas.« In Mojzes je molil za ljudstvo.

⁸ Gospod je rekel Mojzesu: »Naredi si ognjeno kačo in jo obesi na kol, in zgodilo se bo, da vsak, kdor je pičen, ko pogleda nanjo, bo živel.«

⁹ Mojzes¹ je naredil kačo iz brona in jo obesil na kol in pripetilo se je, da če je kateregakoli človeka pičila kača, ko je pogledal kačo iz brona, je živel.

1. 2 Kr 18,4; Jn 3,14

¹⁰ ¶ Izraelovi otroci so se namerili naprej in se utaborili v Obótu.

¹¹ In odpotovali so iz Obóta in se utaborili¹ pri Ijé Abarímu,² v divjini, ki je pred Moábom, proti sončnemu vzhodu.

1. 4 Mz 33,43
2. Ijé Abarímu: ali, Abarímovih kupih.

¹² ¶ Od tam so odrinili in se utaborili v dolini Zared.

¹³ Od tam so odrinili in se utaborili na drugi strani Arnóna, ki je v divjini, ki prihaja iz pokrajin Amoréjcev, kajti Arnón je Moábova meja med Moábom in Amoréjci.

¹⁴ § Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn: »Kaj¹ je storil v Rdečem morju in v potokih Arnóna

1. Kaj…: ali, Vahéb v Sufi.

¹⁵ in pri vodotoku potokov, ki gredo dol k prebivališču Ar in leži¹ na Moábovi meji.«

1. leži: hebr. se naslanja na Moábovo mejo.

¹⁶ In od tam so odšli v Beêr, to je vodnjak, o katerem je Gospod govoril Mojzesu: »Zberi skupaj ljudstvo in jaz jim bom dal vodo.«

¹⁷ ¶ Potem je Izrael zapel¹ to pesem: »Izviraj,² o vodnjak. Pojte mu.

1. zapel: ali, odgovoril.
2. Izviraj…: hebr. Dvigni se.

¹⁸ Princi so kopáli vodnjak, kopáli so ga plemiči izmed ljudstva, po navodilih postavodajalca, s svojimi palicami.« In iz divjine so odšli k Matánu,

¹⁹ in od Matána v Nahaliél, in iz Nahaliéla v Bamót,

²⁰ § in iz Bamóta v dolino, ki je v moábski¹ deželi, do vrha Pisge,² ki gleda proti Ješimonu.³

1. v moábski…: na moábskem polju.
2. Pisge: ali, hriba.
3. Ješimonu: ali, divjini.

²¹ ¶ Izrael je poslal poslance k Sihónu,¹ kralju Amoréjcev, rekoč:

1. [Sihón: hebr. viharen.]

²² »Pusti mi iti skozi tvojo deželo. Ne bomo se obrnili v polja ali v vinograde; ne bomo pili od vodá iz vodnjaka, temveč bomo šli vzdolž po kraljevi visoki poti, dokler ne bomo prešli tvojih mej.«¹

1. 5 Mz 2,27; Sod 11,19

²³ Sihón pa ni hotel trpeti, da gre Izrael skozi njegove meje, temveč je Sihón zbral vse ljudstvo in odšel ven zoper Izrael v divjino in prišel v Jahac in se bojeval zoper Izrael.¹

1. 5 Mz 29,7

²⁴ Izrael¹ pa ga je udaril z ostrino meča in vzel v last njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, celo do Amónovih otrok, kajti meja Amónovih otrok je bila trdna.

1. Joz 12,2; Ps 135,11; Am 1,29

²⁵ Izrael je zavzel vsa ta mesta in Izrael je prebival v vseh mestih Amoréjcev v Hešbónu in v vseh njegovih vaseh.¹

1. vaseh: hebr. hčerah.

²⁶ Kajti Hešbón je bil mesto amoréjskega kralja Sihóna, ki se je bojeval zoper prejšnjega moábskega kralja in je vso njegovo deželo vzel iz njegove roke, celo do Arnóna.

²⁷ Zato tisti, ki govorijo v pregovorih, pravijo: »Pridite v Hešbón, naj bo Sihónovo mesto zgrajeno in pripravljeno,

²⁸ kajti ogenj je odšel iz Hešbóna, plamen iz mesta Sihón. Ta je použil Ar Moáb in gospodarje visokih krajev Arnóna.

²⁹ Gorje tebi, Moáb! Uničeno si, oh ljudstvo Kemoša.¹ Svojim sinovom je dal, da pobegnejo in svoje hčere v ujetništvo Sihónu, kralju Amoréjcev.

1. 1 Kr 11,7; 1 Kr 11,33

³⁰ Streljali smo nanje, Hešbón je uničen celo do Dibóna in opustošili smo jih celo do Nofa,¹ ki sega do Médebe.«

1. [Nofa: hebr. Memfisa. Mesto ob Nilu, poleg Kaira.]

³¹ ¶ Tako je Izrael prebival v deželi Amoréjcev.

³² In Mojzes je poslal, da ogledajo Jaazêr in zavzeli so njegove vasi in napodili Amoréjce, ki so bili tam.

³³ ¶ In obrnili so se ter odšli gor, po poti Bašána in bašánski kralj Og je odšel ven zoper njih, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojujejo pri Edréi.¹

1. 5 Mz 3,1; 5 Mz 29,7

³⁴ Gospod je rekel Mojzesu: »Ne boj se ga, kajti izročil sem ga v tvojo roko in vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo in storil¹ mu boš, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.«

1. Ps 135,11

³⁵ Tako so udarili njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo, dokler nihče ni ostal živ, in njegovo deželo vzeli v last.