Chapter 2
1 Ponovno sem povzdignil svoje oči in pogledal in glej, mož z merilno vrvico v svoji roki.
2 Potem sem rekel: »Kam greš?« Rekel mi je: »Da izmerim Jeruzalem, da vidim kakšna je njegova širina in kakšna je njegova dolžina.«
3 Glej, angel, ki je govoril z menoj, je šel naprej in drug angel je odšel ven, da ga sreča
4 ter mu rekel: »Teci, govori temu mladeniču, rekoč: ›[Prestolnica] Jeruzalem bo naseljena kakor mesta brez zidov, zaradi množice ljudi in živine v njej.‹
5 Kajti jaz,« govori Gospod, »ji bom ognjen zid vsenaokrog in bom slava v njeni sredi.1
- [Obzidje mesta je varnost za mesto, toda sam Gospod je rekel, da bo poskrbel za varnost mesta tudi izven obzidja.]
6 ¶ Hej, hej, pridite in pobegnite iz severne dežele,« govori Gospod, »kajti razkropil sem vas naokrog kakor štiri vetrove neba,« govori Gospod.
7 »Osvobodi se, oh Sion, ki prebivaš z babilonsko hčerjo.«
8 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki: »Za slavo me je poslal k narodom, ki so vas plenili. Kajti kdor se dotakne1 vas, se dotakne punčice njegovega očesa.
- 5 Mz 32,10; Ps 17,8
9 Kajti glej, svojo roko bom stresel nad njimi in postali bodo plen svojim služabnikom in vedeli boste, da me je poslal Gospod nad bojevniki.
10 ¶ 1 Prepevaj in razveseljuj se, oh hči sionska, kajti glej, prihajam in prebival bom2 v tvoji sredi,« govori Gospod.
- Iz 12,6; Iz 54,1
- 3 Mz 26,12; Ezk 37,27; 2 Kor 6,18
11 »Na tisti dan bodo številni narodi pridruženi h Gospodu in bodo moje ljudstvo in jaz bom prebival v tvoji sredi in vedela boš, da me je Gospod nad bojevniki poslal k tebi.
12 Gospod bo podedoval Juda in njegov delež v sveti deželi in ponovno bo izbral Jeruzalem.
13 Molči, oh vse meso, pred Gospodom, kajti vzdignjen je iz svojega1 svetega prebivališča.«
- svojega…: hebr. prebivališča svoje svetosti.