¹ Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.

² Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce.

³ Boljša je žalost nego smeh, kajti po otožnem obličju se poboljšava srce.

⁴ Srce modrih je v hiši žalosti, bedakov srce pa v hiši veselja.

⁵ Bolje je poslušati karanje modrega nego petje bedakov.

⁶ Kajti smeh bedakov je kakor prasketanje trnja, gorečega pod loncem. Tudi to je ničemurnost.

⁷ Res, nasilstvo omami modrega in podkupilo uniči razum.

⁸ Boljši je konec reči nego njen začetek; boljši je potrpežljivi nego ošabni.

⁹ Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov.

¹⁰ Ne govóri: Kako da so bili prejšnji dnevi boljši nego sedanji? Kajti tega ne vprašuješ v modrosti.

¹¹ Modrost je enako dobra kakor dediščina in še boljša njim, ki gledajo solnce.

¹² Kajti modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.

¹³ Glej delo Božje! Kajti kdo more zravnati, kar je on skrivil?

¹⁴ Ob dnevi blagostanja bodi vesel, a ob dnevi nesreče pomisli: Tudi ta dan je Bog naredil z onim vred, da človek ne iznajde, kar bode za njim.

¹⁵ Marsikaj sem videl v dnevih ničemurnosti svoje: je pravičnik, ki gine v pravičnosti svoji, in je brezbožnik, ki podaljša življenje svoje v hudobnosti svoji.

¹⁶ Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?

¹⁷ Ne bodi preveč brezbožen in ne bodi bedast: zakaj bi umrl, preden pride tvoj čas?

¹⁸ Dobro je, da se oprimeš tega, pa tudi onega ne izpustiš iz roke, zakaj kdor se boji Boga, uide vsem tem skrajnostim.

¹⁹ Modrost jači modrega bolj nego deset mogotcev, ki so v mestu.

²⁰ Res, na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.

²¹ Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori, da ne boš moral slišati, kako te hlapec tvoj preklinja;

²² kajti mnogoterikrat, tvoje srce ve, si tudi ti druge klel.

²³ Vse to sem preizkušal v modrosti. Dejal sem: Hočem biti moder, a daleč je ostala od mene modrost.

²⁴ Daleč je, kar je, in pregloboko: kdo more to doseči?

²⁵ Obrnil sem se in srce mi je bilo namenjeno, spoznavati in zasledovati in iskati modrost in pravi razsodek, da bi spoznal, kako je brezbožnost neumna in nespamet besna.

²⁶ In našel sem, kar je grenkejše nego smrt: ženo, čije srce se mreže in zadrge in roke njene spone. Kdor je ugoden Bogu, ji ubeži, grešnika pa ulovi.

²⁷ Poglej, to sem našel, pravi Propovednik, ko sem zlagal drugo z drugim, da bi dobil pravi razsodek:

²⁸ Česar duša moja še vedno išče, pa nisem našel, je to: enega moža iz tisoč sem našel, ali žene med temi vsemi nisem našel nobene.

²⁹ Poglej, samo to sem našel, da je Bog ustvaril človeka poštenega, oni pa iščejo veliko spletk!