^{1 1} Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.

1. Prg 23,1; Prg 15,30

² ¶ Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k srcu.

³ Bridkost¹ je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše.

1. Bridkost: ali, Jeza.

⁴ Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja.

^{5 1} Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov.

1. Prg 13,18; Prg 15,31-32

⁶ Kajti kakor je prasketanje¹ trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.

1. prasketanje: hebr. zvok.

⁷ ¶ Zatiranje modrega zagotovo dela besnega¹ in podkupnina uničuje srce.

1. 5 Mz 16,19

⁸ Boljši je konec stvari kakor njen začetek, in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu.

⁹ § ¹ V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov.

1. Prg 14,17; Prg 16,32

¹⁰ Ne reci: »Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?« Kajti glede tega nisi modro¹ poizvedel.

1. modro…: hebr. brez modrosti.

¹¹ ¶ Modrost je dobra¹ z dediščino; in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce.

1. dobra…: ali, tako dobra kakor dediščina, da, tudi boljša.

¹² Kajti modrost je obramba¹ in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo.

1. obramba: hebr. senca.

^{13 1} Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil?

1. Prd 1,15

¹⁴ Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil¹ enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim.

1. postavil: hebr. naredil.

¹⁵ Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje.

¹⁶ Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega¹ sebe uničil?

1. samega: hebr. bil zapuščen?

¹⁷ Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred¹ svojim časom?

1. pred…: hebr. v ne svojem času?

¹⁸ Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej.

^{19 1} Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu.

1. Prg 21,22; Prg 24,5; Prd 9,16

^{20 1} Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.

1. Prg 20,9; 1 Kr 8,46; 1 Jn 1,8

²¹ Prav tako se¹ ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja,

1. se…: hebr. svojega srca ne daj vsem besedam.

²² kajti pogosto tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.

²³ ¶ Vse to sem preizkusil z modrostjo. Rekel sem: »Moder bom,« toda to je bilo daleč od mene.

²⁴ To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna?

²⁵ Svoje¹ srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost.

1. Svoje…: hebr. Jaz in moje srce sva dojela védenje in preiskovanje in iskanje.

^{26 1} Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, čigar srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli² ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej.

1. Prg 22,14
2. kdorkoli…: hebr. kdor je dober pred Bogom.

²⁷ »Glej, to sem našel,« pravi pridigar, naštevajoč¹ enega za drugim, da spozna razlog.

1. naštevajoč…: ali, pretehtavajoč eno stvar za drugo, da spozna razlog.

²⁸ Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel.

²⁹ Glej, samo to sem našel,¹ da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.

1. 1 Mz 1,27