¹ A glej, mož Božji pride z Judovega po besedi Gospodovi v Betel, in Jeroboam stoji pri oltarju, da zažge kadilo.

² In zakliče zoper oltar po besedi Gospodovi in reče: Oltar, oltar, tako pravi Gospod: Glej, sin se bo rodil hiši Davidovi, po imenu Josija, in na tebi bo daroval duhovnike višav, ki žgo kadilo na tebi, in človeške kosti bodo palili na tebi.

³ In dal je tisti dan znamenje, rekoč: To je znamenje, da je govoril Gospod: Glej, oltar se razpoči in pepel, ki je na njem, se razsuje.

⁴ In ko zasliši kralj besedo moža Božjega, ki jo je vzkliknil zoper oltar v Betelu, iztegne Jeroboam roko svojo od oltarja pa veli: Primite ga! A roka njegova, ki jo je iztegnil zoper njega, je usehnila, da je ni mogel zopet potegniti k sebi.

⁵ Oltar se je tudi razpočil in pepel se je razsul z oltarja natančno po znamenju, ki ga je bil dal mož Božji po besedi Gospodovi.

⁶ In kralj izpregovori ter reče možu Božjemu: Poprosi, prosim, blagovoljnosti Gospoda, Boga svojega, in moli zame, da se mi zopet povrne roka moja. Nato zaprosi mož Božji blagovoljnosti Gospodove, in kralju se je roka povrnila in bila je zdrava kakor prej.

⁷ Tedaj ogovori kralj moža Božjega: Pojdi z mano domov in se pokrepčaj, in dam ti darilo.

⁸ A mož Božji reče kralju: Ko bi mi dal polovico hiše svoje, ne pojdem s teboj, ker nočem jesti kruha, ne piti vode na tem mestu.

⁹ Zakaj tako mi je zapovedano po besedi Gospodovi, ki mi je velela: Ne jej ondi kruha in ne pij vode, tudi se ne vračaj po potu, po katerem si šel.

¹⁰ In odšel je po drugem potu, da se ne vrne po tistem potu, po katerem je prišel v Betel.

¹¹ Neki star prorok pa je prebival v Betelu; k temu pridejo sinovi njegovi ter mu pripovedujejo vse, kar je storil mož Božji tisti dan v Betelu; tudi besede, ki jih je govoril kralju, povedo očetu svojemu.

¹² In vpraša jih njih oče: Po katerem potu je odšel? In pokažejo mu sinovi njegovi pot, po katerem je odšel mož Božji, ki je bil prišel z Judovega.

¹³ Nato veli sinovom svojim: Osedlajte mi osla! In ko so mu osedlali osla, je jezdeč na njem

¹⁴ šel za možem Božjim ter ga je zalotil sedečega pod hrastom in mu reče: Si li ti mož Božji, ki je prišel z Judovega? Odgovori: Sem.

¹⁵ Tedaj mu reče: Pojdi z mano domov in zaužij kruha!

¹⁶ On pa reče: Ne smem se vrniti in s teboj iti, tudi nočem s teboj jesti kruha, ne piti vode na tem mestu;

¹⁷ zakaj bilo mi je rečeno po besedi Gospodovi: Ne jej ondi kruha in ne pij vode! po poti, po kateri si prišel, se zopet ne vračaj!

¹⁸ Ta mu pa reče: Tudi jaz sem prorok kakor ti in angel mi je govoril po besedi Gospodovi, veleč: Pelji ga nazaj s seboj v hišo svojo, da užije kruha in pije vode. To pa se mu je zlagal.

¹⁹ Vrne se torej ž njim, da zaužije kruha in se napije vode v hiši njegovi.

²⁰ Ko sta pa sedela pri mizi, pride beseda Gospodova proroku, ki ga je nazaj pripeljal,

²¹ in zavpije proti možu Božjemu, ki je prišel z Judovega, rekoč: Tako pravi Gospod: Ker si bil nepokoren ustom Gospodovim in nisi izpolnil zapovedi, ki ti jo je zapovedal Gospod, Bog tvoj,

²² temuč si se vrnil in jedel kruh in pil vodo na tem mestu, o katerem ti je velel: Ne jej ondi kruha in ne pij vode: zato ne pride truplo tvoje v očetov tvojih grob!

²³ In potem, ko je zaužil kruha in se napil, mu je osedlal osla, proroku, katerega je bil vrnil.

²⁴ In ko je šel, naleti nanj lev na poti ter ga usmrti; in truplo njegovo je ležalo na poti in osel je stal pri njem, lev pa je tudi stal poleg trupla.

²⁵ In glej, ljudje so šli mimo in videli truplo na tleh na poti in leva stoječega pri truplu, in pridejo ter oznanijo v mestu, kjer je prebival stari prorok.

²⁶ In ko to začuje prorok, ki ga je nazaj pripeljal s pota, reče: Mož Božji je, ki je bil nepokoren ustom Gospodovim; zato ga je Gospod izročil levu, ki ga je raztrgal in usmrtil po besedi Gospodovi, ki mu jo je bil govoril.

²⁷ In govori s sinovi svojimi in veli: Osedlajte mi osla! In osedlajo.

²⁸ In odide in najde truplo njegovo na poti ter osla in leva, stoječa pri truplu. Ni jedel lev trupla in ni strl osla.

²⁹ Tedaj vzdigne prorok truplo moža Božjega ter ga dene na osla in prinese nazaj, in pridejo v mesto starega proroka, da žalujejo in ga pokopljejo.

³⁰ In on položi truplo njegovo v svoj grob, in žalujejo nad njim, govoreč: Gorje, moj brat!

³¹ In ko ga je pokopal, govori sinovom svojim in reče: Kadar umrjem, pokopljite me v grobu, v katerem je pokopan mož Božji; poleg njegovih kosti položite kosti moje.

³² Zakaj gotovo se izpolni napoved, katero je po besedi Gospodovi klical zoper oltar v Betelu in zoper vse hiše višav, ki so po mestih Samarije.

³³ Ali po tej zgodbi se Jeroboam ni odvrnil s hudobne poti svoje, ampak je postavil še več duhovnikov višavam izmed vsake vrste ljudi: kdorkoli mu je ugajal, njega je posvetil, da bodi duhovnik višavam.

³⁴ In ta reč je postala v greh hiši Jeroboamovi, da je morala izginiti in biti potrebljena s površja zemlje.