Chapter 1
1 § Juda,1 služabnik Jezusa Kristusa in Jakobov brat, tem, ki so posvečeni po Bogu Očetu in ohranjeni v Jezusu Kristusu in poklicani:2
- [Okoli leta Gospodovega 66.]
- [Heb 10,10]; [Heb 10,14]
2 ›Usmiljenje in mir in ljubezen naj se vam pomnožijo.‹1
- [2 Pt 1,2]
3 Ljubljeni, ko sem posvetíl vso marljivost, da vam pišem o skupni rešitvi duš, je bilo zame nujno, da vam pišem in vas spodbujam, da se resno borite za vero, ki je bila enkrat [za vselej] izročena svetim.
4 Kajti ne-sluteč so se prikradli določeni ljudje, ki so bili že od davno odrejeni za to obsodbo, brezbožni ljudje, ki milost našega Boga sprevračajo v opolzkost in zanikajo edinega Gospoda Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa.
5 Hočem vas torej spomniti, čeprav ste nekoč to vedeli, da je Gospod, ki je ljudi rešil iz egiptovske dežele, potem uničil te, ki niso verovali.
6 In angele, ki niso obdržali svojega prvega stanja,1 temveč so zapustili svoje prebivališče, je ohranil v večnih verigah pod temo, do sodbe vélikega dne.2
- prvega stanja: ali, kneževine.
- [2 Pt 2,4]
7 Celó kakor so Sódoma in Gomóra1 in na podoben način mesta okoli njiju, ki so same sebe predajala v prešuštvo in hodila za tujim2 mesom, postavljena kot zgled, trpeč maščevanje večnega ognja.
- [1 Mz 19]
- tujim: gr. drugim.
8 Podobno tudi ti umazani sanjači omadežujejo meso, prezirajo gospostvo in hudobno govorijo o dostojanstvih.1
- [2 Pt 2,10-11]
9 Vendarle si nadangel Mihael, ko se je pričkal s hudičem in prerekal glede Mojzesovega telesa, ni drznil zoper njega udrihati obtožbe, temveč je rekel:1 »Gospod te ošteje.«
- Zah 3,2
10 Toda ti govorijo hudobno o teh stvareh, ki jih ne poznajo; toda kar naravno vedo kot brezčutne živali, v teh stvareh sami sebe kvarijo.
11 Gorje jim! Kajti odšli so na Kajnovo1 pot in lakomno tekli za Bileámovo2 zmoto po nagrado in propadli v Korahovem3 uporu.
- [1 Mz 4,2-16]
- [4 Mz 22,5-24,25]; [4 Mz 25,1]; [4 Mz 31,16]; [2 Pt 2,15]; [Raz 2,14]
- [4 Mz 16,1-35]; [3 Jn 1,9]
12 Ti so madeži1 na vaših dobrodelnih pojedinah, ko se zabavajo z vami in se hranijo brez strahu. Oblaki so brez vode, ki jih vetrovi nosijo okoli; drevesa, katerih sad vene, brez sadu, dvakrat mrtva, izruvana s koreninami;
- [madeži: gr. polica ali skalni greben v morju.]
13 besneči morski valovi, ki se penijo od svoje lastne sramote; blodeče zvezde, ki jim je za vedno prihranjena črna temà.
14 In tudi Henoh,1 sedmi od Adama, je prerokoval o njih, rekoč: ›Glej, Gospod prihaja z deset tisoči svojih svetih,2
- [1 Mz 5,18-24]; [Heb 11,5]
- [Henoh 1,9.]
15 § da izvrši sodbo nad vsemi in da prepriča vse, ki so med njimi brezbožni, o vseh njihovih brezbožnih dejanjih, ki so jih brezbožno zagrešili in o vseh njihovih trdih govorih, ki so jih brezbožni grešniki govorili zoper njega.‹
16 To so godrnjači, pritoževalci,1 ki hodijo za svojimi lastnimi poželenji; in njihova usta govorijo velike napihnjene besede, ker zaradi koristi občudujejo človeško zunanjost.
- [1 Kor 10,6-11]
17 Toda ljubljeni, spominjajte se besed, ki so vam jih prej govorili apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa,
18 kako so vam povedali, da bodo v poslednjem času zasmehovalci, ki naj bi hodili za svojimi lastnimi brezbožnimi poželenji.1
- [Apd 20,29]; [1 Tim 4,1-2]; [2 Tim 3,1-5]; [2 Tim 3,13]; [2 Tim 4,3]; [2 Pt 2,1]
19 Ti so tisti, ki se oddvojijo, čutni, ki nimajo Duha.
20 Toda vi, ljubljeni, se izgrajujte v svoji najsvetejši veri, moleč v Svetem Duhu,1
- [1 Kor 14]
21 ohranite se v Božji ljubezni,1 pričakujte usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, za večno življenje.
- [Rim 5,8]
22 § In do nekaterih imejte sočutje, s tem da delate razliko;
23 § druge pa rešite s strahom in jih potegnite iz ognja; in sovražite celó obleko, omadeževano z mesom.
24 Torej njemu, ki vas je zmožen varovati pred padcem in vas s silno radostjo predstaviti brezhibne pred prisotnost svoje slave,
25 edinemu modremu Bogu, našemu Odrešeniku, bodi slava in veličanstvo, gospostvo in oblast, tako sedaj kot na veke. Amen.