¹ Samuel pa reče vsemu ljudstvu: Glej, poslušal sem glas vaš v vsem, kar ste mi govorili, in postavil sem vam kralja.

² Sedaj pa, glejte, kralj vaš vam hodi na čelu; a jaz sem se postaral in osivel, in glejte, sinova moja sta pri vas; in jaz sem pred vami živel od svoje mladosti do današnjega dne.

³ Glejte, tu sem! Izpričajte zoper mene pred Gospodom in pred maziljencem njegovim: komu sem vzel vola? ali komu sem vzel osla? ali sem komu krivico delal ali silo? iz čigave roke sem vzel darilo in si dal zagrniti oči zaradi njega? Vse vam hočem povrniti.

⁴ Odgovore: Nisi nam storil krivice, ne sile, tudi nisi iz nikogar roke kaj vzel.

⁵ On reče: Gospod je priča zoper vas in njegov maziljenec je priča današnji dan, da niste ničesar našli v roki moji. In reko: Priča je!

⁶ In Samuel reče ljudstvu: Gospod je priča, ki je postavil Mojzesa in Arona in ki je peljal očete vaše iz Egiptovske dežele.

⁷ Sedaj pa postojte tu; da se z vami pravdam pred Gospodom za vsa pravična dela Gospodova, ki jih je storil vam in očetom vašim.

⁸ Ko je Jakob prišel v Egipt, so vaši očetje vpili h Gospodu, in Gospod je poslal Mojzesa in Arona; ta sta odvedla očete vaše iz Egipta, in dal jim je prebivališče v tem kraju.

⁹ Ali ko so pozabili Gospoda, Boga svojega, jih je prodal v roko Siseru, poveljniku vojske v Hazorju, in v roko Filistejcem in v roko kralju Moabcev, in bojevali so se zoper nje.

¹⁰ Oni pa so vpili h Gospodu in dejali: Grešili smo, ker smo zapustili Gospoda in smo služili Baalom in Astarotam; sedaj pa nas otmi iz sovražnikov naših roke, in bomo ti služili.

¹¹ In Gospod je poslal Jerub-baala in Bedana in Jefta in Samuela in vas je otel iz roke sovražnikov vaših kroginkrog, in prebivali ste brez skrbi.

¹² Ko pa ste videli, da je pridrl nad vas Nahas, kralj Amonovih sinov, ste mi rekli: Nikar, ampak kralj naj gospoduje nad nami, ko vam je vendar bil kralj Gospod, vaš Bog.

¹³ Sedaj pa glejte kralja, ki ste si ga izvolili in si ga izprosili; kajti, glejte, Gospod je postavil kralja nad vami.

¹⁴ Ako se boste bali Gospoda in njemu služili in glas njegov poslušali in se ne boste upirali povelju Gospodovemu, a boste hodili vi in kralj vaš za Gospodom, Bogom svojim, blagor vam.

¹⁵ Ako pa ne boste poslušali glasu Gospodovega, temuč se boste upirali povelju Gospodovemu, bode roka Gospodova zoper vas, kakor je bila zoper očete vaše.

¹⁶ Sedaj pa postojte tu in glejte to reč veliko, ki jo stori Gospod pred vašimi očmi.

¹⁷ Ni li zdaj pšenična žetev? Jaz pa hočem klicati Gospoda, naj spusti grmenje in dež, da spoznate in vidite, kolikšno je zlo, ki ste ga storili pred očmi Gospodovimi, proseč si kralja.

¹⁸ Nato kliče Samuel h Gospodu, in Gospod pošlje grmenje in dež tisti dan; in vse ljudstvo se je silno balo Gospoda in Samuela.

¹⁹ In vse ljudstvo reče Samuelu: Prosi Gospoda, Boga svojega, za nas hlapce svoje, da ne umrjemo; zakaj vsem grehom svojim smo pridejali še to zlo, da smo si prosili kralja.

²⁰ Samuel pa reče ljudstvu: Ne bojte se! Res ste vse to zlo storili, ali vendar ne odstopite, da ne bi šli za Gospodom, ampak služite Gospodu iz vsega srca.

²¹ Ne odstopite, da bi šli za ničevimi maliki, kajti ne morejo vam koristiti, ne vas rešiti, zakaj ničevosti so.

²² Zakaj Gospod ne zapusti ljudstva svojega zaradi velikega imena svojega, ker je blagovolil Gospod vas storiti sebi za ljudstvo.

²³ Tudi jaz – Bog ne daj, da bi se tako pregrešil Gospodu, da neham moliti za vas, temuč učiti vas hočem dobro in pravo pot.

²⁴ Bojte se le Gospoda in v resnici mu služite iz vsega srca svojega, kajti vidite, kakšne velike reči je storil za vas.

²⁵ Ako pa boste vendarle hudo delali, poginete vi in kralj vaš.