¹ Tedaj vzame Samuel oljeníco in mu izlije olje na glavo ter ga poljubi in reče: Te li ni Gospod pomazilil, da bodi vojvoda dediščini njegovi?

² Ko pojdeš od mene danes, srečaš dva moža pri Rahelinem grobu, v Benjaminovi pokrajini, ob Zelzahu; in ona ti porečeta: Našle so se oslice, ki si jih šel iskat; in glej, oče tvoj je pustil iz misli oslice in skrbi za vaju, govoreč: Kaj naj počnem za sina svojega?

³ In ko pojdeš odondod dalje, prideš k hrastu Taboru, in ondi te srečajo trije možje, gredoči gori k Bogu v Betel: eden nese tri kozliče, drugi tri hlebe kruha, tretji meh vina.

⁴ Pa te pozdravijo in ti dado dva hleba kruha, ki ju sprejmi iz njih roke.

⁵ Potem prideš na hrib Božji, kjer stoje straže Filistejcev, in ko stopiš ondi v mesto, srečaš družbo prorokov, gredočih doli z višave, in pred njimi bodo psalmove brenklje in bobnice in piščal in harfa, in bodo prorokovali.

⁶ In duh Gospodov pride z močjo nadte, in prorokoval boš ž njimi, in izpremenjen boš v drugega moža.

⁷ In ko se ti dogode ta znamenja, stóri, kar ti pod roko pride, kajti Bog je s teboj.

⁸ In pridi pred menoj doli v Gilgal, in glej, pridem tja k tebi, da darujem žgalne in mirovne daritve. Sedem dni počakaj, da pridem k tebi in ti naznanim, kar ti je storiti.

⁹ In bilo je, ko je obrnil hrbet in šel od Samuela, da mu je Bog izpremenil srce; in vsa tista znamenja so se dogodila ta dan.

¹⁰ Kajti ko prideta tja k hribu, glej, družba prorokov ga sreča, in duh Božji pride z močjo nad njega, da je prorokoval med njimi.

¹¹ Ko ga pa vidijo tisti, ki so ga poprej poznali, da prorokuje s proroki, reko vsi drug drugemu: Kaj se je prigodilo sinu Kisovemu? Je li Savel tudi med proroki?

¹² In nekdo ondotnih odgovori in reče: In kdo je njih oče? Odtod je prišlo v pregovor: Je li tudi Savel med proroki?

¹³ In neha prorokovati in pride na višavo.

¹⁴ Savlov stric pa reče njemu in njegovemu hlapcu: Kam sta bila šla? Odgovori: Oslice iskat, in ko sva videla, da jih ni, sva šla k Samuelu.

¹⁵ Nato de Savlov stric: Povej mi, prosim, kaj vama je povedal Samuel?

¹⁶ Savel odgovori stricu svojemu: Povedal je nama za gotovo, da so se oslice našle. Ali zastran kraljestva, o katerem je govoril Samuel, mu ničesar ne pove.

¹⁷ Samuel pa skliče ljudstvo h Gospodu v Micpo,

¹⁸ in ogovori sinove Izraelove: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Jaz sem pripeljal Izraela iz Egipta in vas otel iz pesti Egipčanov in iz oblasti vseh kraljestev, ki so vas tlačila.

¹⁹ A vi ste danes zavrgli svojega Boga, ki vas je sam rešil iz vseh nesreč in nadlog vaših, in ste mu rekli: Postavi nam kralja! Sedaj pa pristopite pred Gospoda po rodovih svojih in po tisočih svojih!

²⁰ In ko je Samuel velel pristopiti vsem rodovom Izraelovim, je bil zadet rod Benjaminov.

²¹ In veli pristopiti Benjaminovemu rodu po njih rodovinah, in zadeta je bila rodovina Matri, in zadet je bil Savel, sin Kisov. In ga so iskali, pa ga niso našli.

²² Zato vprašajo Gospoda še dalje: Pride li še ta mož semkaj? Gospod odgovori: Glej, skril se je med prtljago.

²³ In tečejo tja ter ga pripeljejo. In ko stopi med ljudstvo, je bil za glavo višji nego kdorkoli iz ljudstva.

²⁴ In Samuel reče vsemu ljudstvu: Vidite ga, ki si ga je izvolil Gospod? Saj mu ni enakega med vsem ljudstvom! Tedaj zauka vse ljudstvo in reče: Živel kralj!

²⁵ Nato oznani Samuel ljudstvu pravice kraljestva in jih zapiše v knjigo in jo položi pred Gospoda. In odpusti Samuel vse ljudstvo, vsakega v hišo njegovo.

²⁶ Tudi Savel je šel v hišo svojo v Gibei, in ž njim so šli vojščaki, katerih src se je Bog dotaknil.

²⁷ Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.