¹ Ko pa se je postaral Samuel, je postavil svoja sinova za sodnika Izraelu.

² Ime prvencu njegovemu je bilo Joel, drugemu pa Abija: ta sta bila sodnika v Bersebi.

³ A sinova njegova nista hodila po njegovi poti, temuč sta se nagnila k lakomnosti in sta jemala darila in zavijala pravico.

⁴ Tedaj se zbero vsi starejšine Izraelovi in pridejo k Samuelu v Ramo

⁵ in mu reko: Glej, ti si se postaral, in sinova tvoja ne hodita po tvojem potu: postavi nam torej kralja, da nas sodi, kakor imajo vsi narodi.

⁶ To pa se je hudo videlo Samuelu, da so rekli: Daj nam kralja, da nas sodi. In Samuel je molil h Gospodu.

⁷ A Gospod reče Samuelu: Poslušaj ljudstva glas v vsem, kar so ti govorili, zakaj niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne bi jim bil kralj.

⁸ Tudi tebi delajo, kakor so vselej delali od dne, ko sem jih peljal iz Egipta, do tega dne, ko so me zapuščali in služili drugim bogovom.

⁹ Zdaj torej poslušaj njih glas; toda resno jim izpričaj njih napako in jim naznani pravico kralja, ki jim bo kraljeval.

¹⁰ In Samuel pove ljudstvu, ki je zahtevalo kralja, vse besede Gospodove

¹¹ in reče: To bode pravica kralja, ki vam bo kraljeval: Jemal bo sinove vaše in si jih postavi, da so nad njegovimi vozovi in da so mu konjiki, in tekali bodo pred njegovimi vozovi;

¹² in si jih postavi za tisočnike in petdesetnike in nekatere, da mu orjejo njive in spravljajo njegove letine ter da mu izgotavljajo bojno orožje in naprave za vozove.

¹³ Vaše hčere pa bo jemal, da mu bodo mazilarice, kuharice in kruharice.

¹⁴ Tudi bo jemal vaše najboljše njive, vinograde in oljske vrtove ter jih dajal svojim hlapcem.

¹⁵ Desetinil bo tudi vaše setve in vinograde in dajal dvornikom in hlapcem svojim.

¹⁶ In bo jemal vaše hlapce in dekle in najlepše mladeniče in osle vaše ter ž njimi opravljal svoje delo.

¹⁷ Tudi črede vaše bo desetinil, in vi mu boste morali biti hlapci.

¹⁸ In tisti čas boste vpili zaradi kralja svojega, ki ste si ga izvolili, a Gospod vas tisti čas ne bo uslišal.

¹⁹ Ljudstvo pa se brani poslušati glas Samuelov, in reko: Kratko ne; temuč kralja hočemo imeti,

²⁰ da bodemo tudi mi kakor vsi drugi narodi ter da nas sodi naš kralj in hodi pred nami in vodi boje naše.

²¹ In ko je Samuel slišal vse besede ljudstva, jih je povedal Gospodu na ušesa.

²² Gospod pa veli Samuelu: Poslušaj le njih glas in jim stóri kralja. In Samuel reče Izraelovim možem: Pojdite vsak v mesto svoje!