¹ Davidov pouk,¹ molitev, ko je bil v votlini. S svojim glasom sem klical h Gospodu, s svojim glasom sem storil svojo ponižno prošnjo h Gospodu.

1. pouk: ali, psalm, ki daje navodilo.

² Svojo pritožbo sem izlil pred njim, pred njim sem pokazal svojo stisko.

³ Ko je bil moj duh znotraj mene nadvladan, tedaj ti poznaš mojo pot. Na stezi, po kateri sem hodil, so zame na skrivnem postavili zanko.

⁴ ¶ Pogledal¹ sem na svojo desnico in zagledal, toda ni bilo človeka, ki bi me poznal. Zatočišče se² mi je izneverilo, noben človek ni skrbel³ za mojo dušo.

1. Pogledal…: ali, Poglej na desno roko in glej.
2. se…: hebr. je propadlo zaradi mene.
3. skrbel: hebr. povpraševal.

⁵ Klical sem k tebi, oh Gospod. Rekel sem: »Ti si moje zatočišče in moj delež v deželi živih.«

⁶ Prisluhni mojemu joku, kajti zelo sem ponižan. Osvobodi me pred mojimi preganjalci, kajti močnejši so od mene.

⁷ Privedi mojo dušo iz ječe, da bom lahko hvalil tvoje ime. Pravični me bodo obdali, kajti radodarno boš postopal z menoj.