¹ Psalm¹ in pesem ob posvetítvi Davidove hiše. Povzdigoval te bom, oh Gospod, kajti dvignil si me in nisi storil, da se moji nasprotniki veselijo nad menoj.

1. [Leta 1042 pr. Kr.]

² Oh Gospod, moj Bog, klical sem k tebi in ti si me ozdravil.

³ Oh Gospod, mojo dušo si privedel iz groba. Ohranil si me živega, da ne bi šel dol v jamo.

⁴ Prepevajte Gospodu, oh vi njegovi sveti in zahvaljujte se ob¹ spominu njegove svetosti.

1. ob…: ali, v spomin.

⁵ Kajti njegova¹ jeza ostaja samo trenutek, v njegovi naklonjenosti je življenje. Jokanje lahko vztraja za [eno] noč,² toda radost³ prihaja zjutraj.

1. njegova…: hebr. v njegovi jezi je samo trenutek.
2. za [eno noč]: hebr. zvečer.
3. radost: hebr. petje.

⁶ ¶ V svojem uspevanju¹ sem rekel: »Nikoli ne bom omajan.«

1. uspevanju: hebr. prepevanju.

⁷ Gospod, po svoji naklonjenosti si storil,¹ da moja gora trdno stoji. Skril si svoje obličje in sem bil zaskrbljen.

1. storil…: hebr. oskrbel moč za mojo goro.

⁸ K tebi sem klical, oh Gospod in h Gospodu sem naredil ponižno prošnjo.

⁹ »Kakšna korist je v moji krvi, ko pojdem dol v jamo?¹ Mar te bo hvalil prah? Bo ta oznanjal tvojo resnico?

1. Ps 6,6; Ps 88,11; Ps 115,17

¹⁰ Prisluhni, oh Gospod in usmili se me. Gospod, bodi moj pomočnik.«

¹¹ Ti si zame obrnil moje žalovanje v ples. Odložil si mojo vrečevino in me opasal z veseljem,

¹² z namenom, da lahko moja slava¹ tebi poje hvalnico in ne bo molčeča. Oh Gospod, moj Bog, zahvaljeval se ti bom na veke.

1. moja slava: to je, moj jezik, ali, moja duša.