¹ Vodji glasbenikov, torej Jedutúnu, Davidov psalm. Rekel sem: »Pazil bom na svoje poti, da ne bom grešil s svojim jezikom. Ko bo zlobni pred menoj, bom svoja usta držal z uzdo.«¹

1. uzdo: hebr. uzdo, ali, nagobčnikom za svoja usta.

² Bil sem nem s tišino, molčal sem, celó pred dobrim in moja bridkost je bila razvneta.¹

1. razvneta: hebr. vznemirjena.

³ Moje srce je bilo vroče znotraj mene, medtem ko sem razglabljal, je zagorel ogenj, potem sem spregovoril s svojim jezikom:

⁴ »Gospod, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kolikšna je, da lahko spoznam, kako¹ slaboten sem.

1. kako…: ali, kakšen čas imam tukaj.

⁵ Glej, moje dneve si naredil kakor dlan in moja starost je kakor nič pred teboj. Resnično, vsak¹ človek v svojem najboljšem stanju je povsem² ničevost.« Sela.

1. vsak…: hebr. ustaljen človek je povsem ničevost.
2. Ps 62,9; Ps 144,4

⁶ Zagotovo vsak človek hodi v prazni¹ podobi, zagotovo so zaman vznemirjeni. Kopiči bogastva, pa ne ve, kdo jih bo pobral.

1. prazni…: hebr. predstavi.

⁷ ¶ In sedaj, Gospod, kaj [naj] pričakujem? Moje upanje je v tebi.

⁸ Osvobodi me pred vsemi mojimi prestopki. Ne naredi me [za] grajo nespametnim.

⁹ Bil sem nem, svojih ust nisem odprl, ker si ti to storil.

¹⁰ Umakni svoj udarec proč od mene. Použit sem z zamahom¹ tvoje roke.

1. z zamahom: hebr. s prepirom.

¹¹ Kadar za krivičnost z grajanjem korigiraš človeka, storiš, da njegova¹ lepota shira kakor molj. Zagotovo je vsak človek ničevost. Sela.

1. njegova…: hebr. to česar si je želeti v njem, da se stopi proč.

¹² Usliši mojo molitev, oh Gospod in pazljivo prisluhni mojemu vpitju; ob mojih solzah ne molči.¹ Kajti jaz sem tujec s teboj in začasni prebivalec, kakor so bili vsi moji očetje.

1. 3 Mz 25,23; 1 Krn 29,15; Ps 119,19; Heb 11,13; 1 Pet 2,11

¹³ Oh prizanesi mi, da lahko obnovim moč, preden grem naprej in ne bom več.