¹ Vodji glasbenikov na Košuta zore,¹ Davidov psalm. Moj Bog, moj Bog,² zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči³ meni in od besed mojega vpitja?

1. Košuta zore; ali, Aijeleth Shahar, ali, košuta jutra; [Aijeleth Shahar – verjetno ime neke pesmi z napevom, na katerega naj bi se pel ta psalm.]
2. Mt 27,46; Mr 15,34
3. pomoči…: hebr. rešitve moje duše.

² Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem¹ tiho.

1. in nisem…: hebr. tukaj zame ni tišine.

³ Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice.

⁴ Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil.

⁵ Klicali so k tebi in so bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani.

⁶ Toda jaz sem [škrlatni] črv¹ in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva.

1. [škrlatni črv: hebr. tola; ang: Crimson worm; lat: Coccus ilicis ali Kermes ilicis. Življenjski cikel škrlatnega črva je živa prispodoba Jezusove smrti na križu. To je posebna vrsta žuželke, velikosti graha. Pogosta je na področju srednjega vzhoda in še posebej v Izraelu. Samo samec je sposoben leteti in oplodi samico. Ko je samica škrlatnega črva pripravljena odložiti jajčeca, kar se zgodi le enkrat v njenem življenju, se povzpne na drevo ali ograjo in se pritrdi na les, da bi tam poginila in da bi s poginom ustvarila novo življenje. Iz tega se sama ne more več odstraniti. Iz njenega telesa, pritrjenega na les, nastane trda lupina, tako trda in tako pritrjena na les, da jo je mogoče odstraniti le tako, da raztrgate telo, kar bi ubilo črva. Samica odloži jajčeca pod svoje telo, ki ščiti mladičke. Ko se izležejo, ostanejo pod materino zaščitno lupino, tako da se lahko mladički nekaj dni hranijo z živim telesom matere. Po nekaj dneh, ko so mladiči sposobni skrbeti zase, mati črv pogine in njeno telo izloči škrlatno barvo, ki obarva les, na katerega je pritrjena, in tudi njene mladiče. Le-ti ostanejo škrlatno obarvani vse življenje. Tri dni po materini smrti njeno telo izgubi škrlatno barvo in se spremeni v belo. Četrti dan se rep materinega črva dvigne v njeno glavo in tvori telo v obliki srca, ki ni več škrlatno, ampak se je spremenilo v snežno bel vosek, ki je videti kot zaplata volne na drevesu ali ograji. Nato se začne luščiti in padati na tla kot sneg. Telo in lupina črva, ki sta še vedno rdeča in pritrjena na drevo, se postrgata, posušita in zmeljeta v prah in uporabita za izdelavo ›kraljevske rdeče barve,‹ naravnega barvila škrlatne barve. Z njim so barvali duhovniška oblačila. Voščeni material se uporablja za izdelavo visokokakovostnega šelaka, ki se na Bližnjem vzhodu uporablja kot ohranjevalnik lesa. Ostanki črva se uporabljajo tudi v zdravilih, ki pomagajo pri uravnavanju bitja človeškega srca.]

^{7 1} Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo² ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč:

1. Mt 27,39
2. Namrdnejo: hebr. odprejo.

^{8 1} »Zaupal² je v Gospoda, da ga bo osvobodil. Naj ga reši, glede³ na to, da se je razveseljeval v njem.«

1. Mt 27,43
2. Zaupal…: hebr. Sebe je valil na.
3. glede…: ali, če se on razveseljuje v njem.

⁹ Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval¹ si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere.

1. Oblikoval…: ali, Čuval si me na varnem.

¹⁰ Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere.

¹¹ ¶ Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar¹ ni, da pomaga.

1. nikogar: hebr. niti pomočnika.

¹² Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli.

¹³ S¹ svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev.

1. S…: hebr. Svoja usta so odpirali zoper mene.

¹⁴ Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene.¹ Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti.

1. izpahnjene: ali, razdvojene.

¹⁵ Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah.

¹⁶ Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih.¹ Prebodli so moje roke in moja stopala.

1. Mt 27,35; Mr 15,24; Lk 23,33; Jn 19,23; Jn 19,23

¹⁷ Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame.

¹⁸ Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.

¹⁹ Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš.

²⁰ Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno¹ pred močjo² psa.

1. ljubljeno: hebr. edino.
2. močjo…: hebr. pasjo roko.

²¹ Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov.

²² ¶ ¹ Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil.

1. Lk 23,34; Jn 19,24; Heb 2,12

²³ Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo.

²⁴ Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda ko je klical k njemu, je slišal.

²⁵ Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.

²⁶ Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke.

^{27 1} Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj.

1. Ps 2,8; Ps 72,11; Ps 86,9

²⁸ Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi.

²⁹ Vsi tisti, ki so na zemlji obilni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive.

³⁰ Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod.

³¹ Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil.