¹ Molitev¹ prizadetega, ko je premagan in svojo pritožbo izliva pred Gospodom. Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do² tebe.

1. Molitev: ali, Molitev za.
2. od…: ali, zate.

² Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori.

³ Kajti moji dnevi so použiti kakor¹ dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče.

1. kakor…: ali, (kakor nekateri berejo) v dimu.

⁴ Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh.

⁵ Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo¹ kožo.

1. mojo…: ali, moje meso.

⁶ Podoben sem pelikanu iz divjine; podoben sem sovi v puščavi.

⁷ Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi.

⁸ Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene.

⁹ Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom,

¹⁰ zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol.

^{11 1} Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava.

1. Iz 40,6; Jak 1,10

¹² ¶ Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom.

¹³ Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel.

¹⁴ Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu.

¹⁵ Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave.

¹⁶ Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi.

¹⁷ Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve.

¹⁸ To bo zapisano za prihajajoči rod; in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.

¹⁹ Kajti on je pogledal dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo,

²⁰ da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste,¹ ki so določeni za smrt,

1. tiste…: hebr. otroke smrti.

²¹ da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

²² ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu.

²³ ¶ Oslabil¹ je mojo moč na poti, skrajšal je moje dneve.

1. Oslabil: hebr. Prizadel.

²⁴ Rekel sem: »Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni; tvoja leta so skozi vse rodove.«

^{25 1} Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok.

1. Heb 1,10

²⁶ Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal.¹ Da, vsa se bosta postarala kakor obleka; zamenjal ju boš kakor suknjo in bosta zamenjani,

1. ostal: hebr. stal.

²⁷ toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca.

²⁸ Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj.