¹ Ko¹ je Ahazjájeva mati Ataljá² videla, da je njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljevo³ seme.

1. [Leta 884 pr. Kr.]
2. 2 Krn 22,10
3. kraljevo…: hebr. seme kraljestva.

² Toda Jošéba,¹ hči kralja Joráma, Ahazjájeva [pol] sestra, je vzela Ahazjájevega sina Joáša² in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in ju pred Ataljo skrila v spalnici, njega in njegovo dojiljo, tako da ni bil umorjen.

1. Jošéba: imenovana tudi, Jošébah; [hebr. Jahve je prisegel.]
2. Joáš: tudi imenovan, Jehoáš; [Juda in Izrael sta imela dva kralja po imenu Joáš ali Jehoáš. Hebrejščina uporablja oba imena zamenljivo. Vladala sta v časovnem obdobju, ki se je prekrival in bi se ju lahko zamenjalo. Torej v tem prevodu je Joáš – Judov kralj, ki je začel vladati pri sedmih letih, in drugi Jehoáš – izraelski kralj, ki je začel vladati sedemintrideset let pozneje.

³ Šest let je bil skrit v Gospodovi hiši. In Ataljá je kraljevala nad deželo.

⁴ ¶ Sedmo¹ leto² pa je Jojadá poslal in zbral vladarje nad stotimi, s poveljniki straže in jih privedel k sebi v Gospodovo hišo in z njimi sklenil zavezo in od njih v Gospodovi hiši vzel prisego in jim pokazal kraljevega sina.

1. 2 Krn 23,1
2. [Leta 878 pr. Kr.]

⁵ Zapovedal jim je, rekoč: »To je stvar, ki jo boste storili. Tretjina izmed vas, ki vstopate na šabat, boste torej čuvaji straže kraljeve hiše.

⁶ Tretjina bo pri Surskih velikih vratih in tretjina pri velikih vratih zadaj za stražo. Tako boste stražili hišo, da¹ ta ne bo vlomljena.

1. da…: ali, pred zlomom.

⁷ Dva¹ dela izmed vas vseh, ki greste na šabat naprej, celo ti bodo stražili Gospodovo hišo okoli kralja.

1. Dva…: ali, Dve skupini; hebr. roki.

⁸ Obdali boste kralja, vsak človek s svojim orožjem v svoji roki in kdor pride v doseg, naj bo umorjen in bodite s kraljem, ko ta odhaja in ko prihaja.«

⁹ Poveljniki nad stotimi so storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal in vzeli so vsak mož svoje može, ki naj bi vstopili na šabat, s tistimi, ki naj bi šli ven na šabat in prišli k duhovniku Jojadáju.

¹⁰ Poveljnikom nad stotimi je duhovnik izročil puščice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovem templju.

¹¹ Straža je stala, vsak mož s svojim orožjem v svoji roki, okoli kralja, od desnega¹ vogala templja, do levega vogala templja, vzdolž poleg oltarja in templja.

1. desnega…: hebr. desne rame.

¹² Naprej je pripeljal kraljevega sina, nanj nadel krono, mu dal pričevanje in postavili so ga [za] kralja in ga mazilili. Ploskali so s svojimi rokami in govorili: »Živel¹ kralj.«

1. Živel…: hebr. Naj kralj živi.

¹³ ¶ Ko je Ataljá slišala hrup straže in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodov tempelj.

¹⁴ Ko je pogledala, glej, je kralj stal ob stebru, kakor je bila navada in princi s trobentami poleg kralja in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, Ataljá pa je pretrgala svoja oblačila in zakričala: »Izdaja, izdaja.«

¹⁵ Toda duhovnik Jojadá je zapovedal poveljnikom nad stotimi, častnikom vojske in jim rekel: »Med vrstami jo odpeljite ven iz hiše in tistega, ki ji sledi, ubijte z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ›Naj ne bo umorjena v Gospodovi hiši.‹«

¹⁶ Nanjo so položili roke in odšla je po poti, po kateri konji pridejo v kraljevo hišo in tam je bila umorjena.

¹⁷ ¶ Jojadá je sklenil zavezo med Gospodom, kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, med kraljem in tudi med ljudstvom.

¹⁸ Vse ljudstvo dežele je vstopilo v Báalovo hišo in jo porušilo. Njegove oltarje in njegove podobe so temeljito zlomili na koščke in pred oltarjem usmrtili Báalovega duhovnika Matána. In duhovnik je določil častnike¹ nad Gospodovo hišo.

1. častnike: hebr. službe.

¹⁹ Vzel je vladarje nad stotimi, poveljnike, stražo in vse ljudstvo dežele in kralja so privedli dol od Gospodove hiše in po poti stražarskih velikih vrat prišli h kraljevi hiši. In usedel se je na prestol kraljev.

²⁰ Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo pomirjeno, Ataljo pa so usmrtili z mečem poleg kraljeve hiše.

²¹ Joáš je bil star sedem let, ko je začel kraljevati.