¹ Sinovi prerokov so Elizeju rekli:¹ »Glej torej, kraj, kjer prebivamo s teboj, je za nas preveč utesnjen.

1. [Okoli leta 893 pr. Kr.]

² Naj gremo, prosimo te, k Jordanu in si od tam vsak mož vzame bruno in si tam zgradimo kraj, kjer bomo lahko prebivali.« Odgovoril je: »Pojdite.«

³ Nekdo je rekel: »Bodi zadovoljen, prosim te in pojdi s svojimi služabniki.« Odgovoril je: »Šel bom.«

⁴ Tako je šel z njimi. In ko so prišli k Jordanu, so sekali les.

⁵ Toda ko je nekdo podiral drevo, je glava sekire¹ padla v vodo in zavpil je ter rekel: »Ojoj, gospod! Kajti bila je izposojena.«

1. glava sekire…: hebr. železo padlo.

⁶ Božji mož je rekel: »Kam je padla?« Ta mu je pokazal kraj. In odsekal je palico ter jo vrgel tja in železo je zaplavalo.

⁷ Zato je rekel: »Vzemi to k sebi.« In iztegnil je svojo roko in jo vzel.

⁸ ¶ Potem se je sirski kralj vojskoval zoper Izraela in se posvetoval s svojimi služabniki, rekoč: »Na tem in tem kraju bo moj tabor.«¹

1. moj tabor: ali, moje taborišče.

⁹ Božji mož pa je k Izraelovemu kralju poslal, rekoč: »Pazi, da ne greš mimo tega kraja, kajti tja dol so prišli Sirci.«

¹⁰ Izraelov kralj je poslal h kraju, o katerem mu je povedal Božji mož, ga o njem posvaril in tam se je rešil, ne samo enkrat ali dvakrat.

¹¹ Zato je bilo srce sirskega kralja zaradi te stvari boleče vznemirjeno. Poklical je svoje služabnike in jim rekel: »Ali mi ne boste pokazali, kdo izmed nas je za Izraelovega kralja?«

¹² Nekdo izmed njegovih služabnikov je rekel: »Nihče,¹ moj gospod, oh kralj, temveč prerok Elizej, ki je v Izraelu, govori Izraelovemu kralju besede, ki jih ti govoriš v svoji spalnici.«

1. Nihče: ali, Ne.

¹³ ¶ Rekel je: »Pojdi in poglej, kje je, da bom lahko poslal in ga zgrabil.« Bilo mu je povedano, rekoč: »Glej, on je v Dotánu.«

¹⁴ Zato je tja poslal konje, bojne vozove in veliko¹ vojsko. Prišli so ponoči in obkolili mesto.

1. veliko: hebr. težko.

¹⁵ Ko je služabnik¹ Božjega moža zgodaj vstal in odšel naprej, glej, vojska je obkolila mesto, tako s konji kakor bojnimi vozovi. Njegov služabnik mu je rekel: »Ojoj, moj gospod! Kaj bomo storili?«

1. služabnik: ali, strežnik.

¹⁶ Odgovoril je: »Ne boj se, kajti tistih,¹ ki so z nami, je več kakor tistih, ki so z njimi.«

1. 2 Krn 32,7

¹⁷ Elizej je molil in rekel: »Gospod, prosim te, odpri njegove oči, da bo lahko videl.« Gospod je odprl oči mladeniča in ta je videl in glej, gora je bila polna konj in ognjenih bojnih voz naokoli Elizeja.

¹⁸ Ko so prišli dol k njemu, je Elizej molil h Gospodu in rekel: »Udari to ljudstvo, prosim te, s slepoto.« In udaril jih je s slepoto glede na Elizejevo besedo.

¹⁹ ¶ Elizej jim je rekel: »To ni pot niti ni to mesto. Sledite¹ mi in privedel vas bom k človeku, ki ga iščete.« Toda odvedel jih je v Samarijo.

1. Sledite…: hebr. Pridite za menoj.

²⁰ Ko so prišli v Samarijo, se je pripetilo, da je Elizej rekel: »Gospod, odpri oči teh mož, da bodo lahko videli.« In Gospod je odprl njihove oči in so videli in glej, bili so sredi Samarije.

²¹ Ko jih je Izraelov kralj videl, je rekel Elizeju: »Moj oče, ali naj jih udarim? Ali naj jih udarim?«

²² Ta pa je odgovoril: »Ne boš jih udaril. Mar bi udaril tiste, ki si jih odvedel ujete s svojim mečem in s svojim lokom? Prednje postavi kruh in vodo, da bodo lahko jedli in pili in šli k svojemu gospodarju.«

²³ Zanje je pripravil veliko preskrbo in ko so pojedli in popili, jih je poslal proč in odšli so k svojemu gospodarju. Tako čete iz Sirije niso nič več prihajale v deželo Izrael.

²⁴ ¶ Po tem se je pripetilo,¹ da je sirski kralj Ben Hadád zbral vso svojo vojsko, odšel gor in oblegal Samarijo.

1. [Okoli leta 892 pr. Kr.]

²⁵ § Tam v Samariji pa je bila velika lakota. Glej, oblegali so jo, dokler ni bila oslovska glava prodana za osemdeset koščkov srebra in četrtinka kaba¹ golobjega iztrebka² za pet koščkov srebra.

1. [kab: hebr. hebrejska enota prostornine. To ustreza 1/18 škafa ali približno 1,2 l. Nekateri viri 2,5 l.]
2. [golobjega iztrebka…: hebr. neka poceni vrsta zelenjave.]

²⁶ Medtem ko se je Izraelov kralj sprehajal po obzidju, je k njemu zavpila ženska, rekoč: »Pomagaj, moj gospod, oh kralj.«

²⁷ Ta ji je rekel: »Če¹ ti Gospod ne pomaga, od kod naj ti jaz pomagam? Iz skednja ali iz vinske stiskalnice?«

1. Če…: ali, Naj te Gospod ne reši.

²⁸ Kralj ji je rekel: »Kaj te pesti?« Odgovorila je: »Ta ženska mi je rekla: ›Daj svojega sina, da ga bomo lahko danes pojedli, mojega sina pa bomo pojedli jutri.‹«

²⁹ Tako smo¹ skuhali mojega sina in ga pojedli. Naslednji² dan pa sem ji rekla: »Daj svojega sina, da ga bomo lahko pojedli.« Ona pa je svojega sina skrila.

1. 5 Mz 28,53
2. naslednji: hebr. drugi.

³⁰ ¶ Pripetilo se je, ko je kralj slišal besede ženske, da je pretrgal svoja oblačila. Prek obzidja je šel mimo in ljudstvo je gledalo in glej, na svojem telesu je imel spodaj vrečevino.

³¹ Potem je rekel: »Bog naj mi stori tako in še več, če bo glava Šafátovega sina Elizeja, ta dan obstala na njem.«

³² Toda Elizej je sedel v svoji hiši in starešine so sedeli z njim. In kralj je izpred sebe poslal moža, toda malo preden je poslanec prišel k njemu, je starešinam rekel: »Ali vidite, kako je ta sin morilca poslal, da mi vzame mojo glavo? Poglejte, ko pride poslanec, zaprite vrata in ga trdno držite pri vratih. Mar ni zvok stopal njegovega gospodarja za njim?«

³³ § Medtem ko je še govoril z njimi, glej, je dol k njemu prišel poslanec in rekel: »Glej to zlo je od Gospoda. Zakaj bi še čakal na Gospoda?«