¹ V dvanajstem¹ letu Judovega kralja Aháza je v Samariji nad Izraelom začel kraljevati Elájev sin Hošéa² [za] devet let.

1. [Leta 730 pr. Kr.]
2. [Hošéa: hebr. rešitelj.]

² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor Izraelovi kralji, ki so bili pred njim.

³ ¶ Zoper njega je prišel gor asirski kralj Salmanasar in Hošéa je postal njegov služabnik in mu izročil¹ darila.²

1. izročil: hebr. predal.
2. darila: ali, davek.

⁴ Asirski¹ kralj je pri Hošéu našel zaroto, kajti ta je poslal poslance k egiptovskemu kralju Soju in ni prinesel nobenega darila² k asirskemu kralju, kakor je počel leto za letom, zato ga je asirski kralj zaprl in ga zvezal v ječi.

1. [Leta 725 pr. Kr.]
2. darila: ali, davka.

⁵ ¶ Potem je asirski kralj prišel gor skozi vso deželo, se dvignil do Samarije in jo tri¹ leta oblegal.

1. [Leta 723 pr. Kr.]

⁶ ¶ V devetem¹ letu kralja Hošéa, je asirski kralj zavzel Samarijo in Izraela odvedel proč v Asirijo ter jih nastanil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev.²

1. [Leta 721 pr. Kr.]
2. 2 Kr 18,10

⁷ ¶ Kajti bilo je tako, da so Izraelovi otroci grešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je privedel gor iz egiptovske dežele, izpod roke faraona, egiptovskega kralja in so se bali drugih bogov

⁸ in hodili po zakonih poganov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok in [po poganskih navadah] Izraelovih kraljev, ki so si jih naredili.

⁹ Izraelovi otroci so zoper Gospoda, svojega Boga, naskrivaj počeli te stvari, ki niso bile pravilne in si gradili visoke kraje po vseh svojih mestih, od stražarskega stolpa do utrjenega mesta.

¹⁰ Postavljali so si podobe¹ in ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom

1. podobe: hebr. kipe.

¹¹ in tam zažigali kadilo na vseh visokih krajih, kakor so počeli pogani, ki jih je Gospod odvedel izpred njih in počeli zlobne stvari, da Gospoda izzivajo k jezi,

¹² kajti služili so malikom, o katerih jim je Gospod rekel: »Vi¹ ne boste počeli te stvari.«

1. 5 Mz 4,19

¹³ Vendar je Gospod pričeval zoper Izraela in zoper Juda po¹ vseh prerokih in po vseh vidcih, rekoč: »Obrnite² se od svojih zlobnih poti in se držite mojih zapovedi in mojih zakonov, glede na vso postavo, ki sem jo zapovedal vašim očetom in ki sem jo poslal k vam po mojih služabnikih prerokih.«

1. po…: hebr. po roki vseh prerokov.
2. Jer 18,11; Jer 25,5; Jer 35,15

¹⁴ Vendar niso hoteli poslušati, temveč so otrdili svoje vratove, podobno vratovom svojih očetov, da niso verovali v Gospoda, svojega Boga.

¹⁵ Zavrnili so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi očeti in njegova pričevanja, ki jih je pričeval zoper njih. Sledili so ničevosti, postali prazni in odšli za pogani, ki so bili naokoli njih, glede katerih jim je Gospod naročil, da naj ne bi počeli kakor oni.

¹⁶ Zapustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga in si naredili¹ ulite podobe, celó dve teleti, naredili ašero, oboževali vso vojsko neba in služili Báalu.

1. 2 Mz 32,8; 1 Kr 12,28

¹⁷ Svojim sinovom in svojim hčeram so povzročali, da gredo skozi ogenj¹ in uporabljali so vedeževanje, izrekanje urokov in se prodajali, da počno zlo v Gospodovih očeh, da ga izzivajo do jeze.

1. [3 Mz 18,21]

¹⁸ Zato je bil Gospod zelo jezen nad Izraelom in jih odstranil iz svojega pogleda. Tam ni ostal nihče razen samo Judov rod.

¹⁹ Tudi Juda se ni držal zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč je hodil po Izraelovih zakonih, ki so jih naredili.

²⁰ Gospod je zavrnil vse Izraelovo seme, jih prizadel in jih izročil v roko plenilcev, dokler jih ni pognal izpred svojega pogleda.

²¹ Kajti Izraela je odtrgal od Davidove hiše in Nebátovega sina Jerobeáma so postavili za kralja. Jerobeám je Izraela pregnal od sledenja Gospodu in jih primoral, da zagrešijo velik greh.

²² Kajti Izraelovi otroci so hodili v vseh Jerobeámovih grehih, ki jih je ta storil; niso se odvrnili od njih,

²³ dokler ni Gospod Izraela odstranil izpred svojega pogleda, kakor je govoril po vseh svojih služabnikih prerokih. Tako je bil Izrael odveden proč iz svoje lastne dežele, v Asirijo, do današnjega dne.

²⁴ ¶ Asirski kralj pa je privedel¹ može iz Babilona, iz Kute, iz Avája, iz Hamáta in iz Sefarvájima ter jih namesto Izraelovih otrok postavil v mesta Samarije. Samarijo so vzeli v last in prebivali v njenih mestih.

1. [Okoli leta 678 pr. Kr.]

²⁵ Na začetku njihovega prebivanja je bilo tam tako, da se niso bali Gospoda, zato je Gospod mednje poslal leve, ki so usmrtili nekatere izmed njih.

²⁶ Zato so asirskemu kralju govorili, rekoč: »Narodi, ki si jih odstranil in postavil v samarijska mesta, ne poznajo sodbe Boga dežele, zato je mednje poslal leve in glej, ti jih pobijajo, ker ne poznajo sodbe Boga dežele.«

²⁷ Potem je asirski kralj zapovedal, rekoč: »Odvedite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih privedli od tam in naj gredo in prebivajo tam in naj jih nauči sodbe Boga dežele.«

²⁸ Potem je eden izmed duhovnikov, ki so ga odvedli iz Samarije, prišel in prebival v Betelu ter jih učil, kako naj bi se bali Gospoda.

²⁹ Vendar je vsak narod izdelal svoje lastne bogove in jih postavil v hiše visokih krajev, ki so jih naredili Samarijani, vsak narod v svoja mesta, v katerih so prebivali.

³⁰ Možje iz Babilona¹ so naredili Sukót Benót,² možje iz Kute so naredili Nergála, možje iz Hamáta so naredili Ašimája,

1. [Babilon: hebr. zmešnjava.]
2. [Sukót Benót: hebr. kabine hčera; bordeli, to je, malikovalski šotori za nečiste namene.]

³¹ Avéjci so naredili Nibháza in Tartáka, Sefarvéjci pa so svoje otroke v ognju sežigali Adramélehu¹ in Anamélehu,² sefarvájimskima bogovoma.

1. [Adraméleh: hebr. ime asirskega malika.]
2. [Anaméleh: hebr. asirsko božanstvo.]

³² Tako so se bali Gospoda in si postavili najnižje izmed njih za duhovnike visokih krajev, ki so zanje žrtvovali v hišah visokih krajev.

^{33 1} Bali so se Gospoda in služili svojim lastnim bogovom po običaju narodov, od² katerih so jih odvedli.

1. Sof 1,5
2. od…: ali, ki so jih odvedli proč od tam.

³⁴ Do tega dne počnejo po prejšnjih navadah. Ne bojijo se Gospoda niti ne delajo po njihovih zakonih ali po njihovih odredbah ali po postavi in zapovedi, ki jo je Gospod zapovedal Jakobovim otrokom, ki jih¹ je imenoval Izrael,

1. 1 Mz 32,28; 1 Kr 18,31

³⁵ s katerimi je Gospod sklenil zavezo in jim naročil, rekoč: »Vi¹ se ne boste bali drugih bogov, niti se jim ne boste priklanjali, niti jim služili, niti jim žrtvovali,

1. Sod 6,10

³⁶ temveč Gospoda, ki vas je privedel gor iz egiptovske dežele z veliko močjo in z iztegnjenim laktom, njega se boste bali in njega boste oboževali in njemu boste žrtvovali.