¹ Potem¹ je Elizej spregovoril ženski, katerega² sina je obudil v življenje, rekoč: »Vstani in pojdi, ti in tvoja družina in začasno prebivaj kjerkoli lahko prebivaš, kajti Gospod je poklical lakoto in ta bo tudi prišla nad deželo [za] sedem let.«

1. [Okoli leta 891 pr. Kr.]
2. 2 Kr 4,35

² Ženska je vstala in storila po besedi Božjega moža in šla s svojo družino in sedem let začasno prebivala v filistejski deželi.

³ Ob koncu sedmih¹ let se je pripetilo, da se je ženska vrnila iz filistejske dežele in šla naprej, da kliče h kralju za svojo hišo in za svoje polje.

1. [Okoli leta 885 pr. Kr.]

⁴ Kralj je govoril z Gehazíjem, služabnikom Božjega moža, rekoč: »Povej mi, prosim te, vse velike stvari, ki jih je storil Elizej.«

⁵ Pripetilo se je, medtem ko je kralju pripovedoval, kako je truplo oživil v življenje, glej, da je ženska, čigar sina je oživil v življenje, klicala h kralju za svojo hišo in svoje polje. Gehazí je rekel: »Moj gospod, oh kralj, to je ženska in to je njen sin, ki ga je Elizej oživil v življenje.«

⁶ Ko je kralj žensko vprašal, mu je povedala. Tako ji je kralj določil nekega častnika,¹ rekoč: »Povrni vse, kar je bilo njeno in vse sadove polja, od dneva, ko je zapustila deželo, celo do sedaj.«

1. častnika: ali, evnuha.

⁷ ¶ Elizej je prišel¹ v Damask in sirski kralj Ben Hadád je bil bolan in povedano mu je bilo, rekoč: »Božji mož je prišel sèm.«

1. [Leta 885 pr. Kr.]

⁸ Kralj je rekel Hazaélu: »V svojo roko vzemi darilo in pojdi, srečaj Božjega moža in pri njem poizvedi od Gospoda, rekoč: ›Ali bom okreval od te bolezni?‹«

⁹ Tako je Hazaél odšel, da ga sreča in s¹ seboj vzel darilo, celo vsako dobro stvar iz Damaska, breme za štirideset kamel in prišel, obstal pred njim ter rekel: »Tvoj sin, sirski kralj Ben Hadád, me je poslal k tebi, rekoč: ›Ali bom okreval od te bolezni?‹«

1. s…: hebr. v svojo roko.

¹⁰ Elizej mu je rekel: »Pojdi, reci mu: ›Ti zagotovo lahko okrevaš,‹ vendar mi je Gospod pokazal, da bo zagotovo umrl.«

¹¹ Trdno¹ je naravnal svoje obličje, dokler ni pobledel in Božji mož je zajokal.

1. Trdno…: hebr. Naravnal je svoj obličje in ga zadržal.

¹² Hazaél je rekel: »Zakaj joka moj gospod?« In ta je odgovoril: »Ker poznam zlo, ki ga boš storil Izraelovim otrokom. Njihova oporišča boš požgal, njihove mladeniče boš pobil z mečem, raztreščil njihove otroke in razparal njihove nosečnice.«

¹³ Hazaél je rekel: »Toda ali je tvoj služabnik pes, da bi storil to veliko stvar?« Elizej je odgovoril: »Gospod mi je pokazal, da boš postal kralj nad Sirijo.«

¹⁴ Tako je odšel od Elizeja in prišel k svojemu gospodarju, ki mu je rekel: »Kaj ti je Elizej povedal?« Odgovoril je: »Povedal mi je, da boš zagotovo okreval.«

¹⁵ Naslednji dan pa se je pripetilo, da je vzel debelo cunjo, jo namočil v vodi in jo razprostrl na njegov obraz, tako da je umrl in namesto njega je zakraljeval Hazaél.

¹⁶ ¶ V petem¹ letu Joráma,² sina Izraelovega kralja Ahába, takrat je bil Józafat Judov kralj, je začel³ kraljevati Jehorám,⁴⁵ sin Judovega kralja Józafata.

1. [Leta 892 pr. Kr.]
2. [Jorám…: hebr. različica imena Jehorám.]
3. začel…: hebr. zakraljeval.
4. [Jehorám…: hebr. od Jahveja vzdignjen ali vzgojen.]
5. 2 Krn 21,4

¹⁷ Dvaintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let.

¹⁸ Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša, kajti Ahábova hči je bila njegova žena. Počel je zlo v Gospodovih očeh.

¹⁹ Vendar Gospod ni hotel uničiti Juda zaradi svojega služabnika Davida, kakor¹ mu je obljubil, da bo vedno dal svetlobo² njemu in njegovim otrokom.

1. 2 Sam 7,13
2. svetlobo: hebr. svečo, ali, svetilko.

²⁰ ¶ V njegovih dneh se je Edóm spuntal izpod Judove roke in si nad seboj postavil kralja.

²¹ Tako je Jorám odšel v Caír¹ in vsi njegovi bojni vozovi z njim in vstal je ponoči in udaril Edómce, ki so ga obdali naokoli in poveljnike bojnih vozov. In ljudstvo je pobegnilo v svoje šotore.

1. [Caír…: hebr. majhen.]

²² Vendar se je Edóm spuntal izpod Judove roke do današnjega dne. Potem se je ob istem času spuntala Libna.

²³ Ostala Jorámova dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁴ Jorám je zaspal¹ s svojimi očeti in je bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazjá.²³

1. [Leta 885 pr. Kr.]
2. Ahazjá: tudi imenovan Azarjá in Joaház; [Ahazjá…: hebr. Jahve je zgrabil.]
3. 2 Krn 22,1

²⁵ ¶ V dvanajstem letu Joráma, sina Izraelovega kralja Ahába, je začel kraljevati Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma.

²⁶ Ahazjá je bil star dvaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá,¹ hči² Izraelovega kralja Omrija.

1. [Ataljá: hebr. Jahve je omejeval.]
2. hči: ali, vnukinja.

²⁷ Hodil je po poti Ahábove hiše in počel zlo v Gospodovih očeh, kakor je počela Ahábova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše.

²⁸ ¶ Z Ahábovim sinom Jorámom je odšel¹ na vojno zoper sirskega kralja Hazaéla² v Ramót Gileád in Sirci so ranili Joráma.

1. [Leta 884 pr. Kr.]
2. [Hazaél: hebr. Bog je videl.]

²⁹ Kralj Jorám je odšel nazaj, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki¹ so mu jih zadali Sirci pri Rami,² ko se je boril zoper sirskega kralja Hazaéla. In Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Joráma v Jezreélu, ker je bil bolan.³

1. ki…: hebr. s katerimi so ga Sirci ranili.
2. Rami: imenovanemu, Ramótu.
3. bolan…: hebr. ranjen.