¹ Pripetilo se je torej v tretjem¹ letu Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je začel kraljevati Ezekíja,²³ Aházov sin, Judov kralj.

1. [Okoli leta 726 pr. Kr.]
2. Ezekíja: imenovan Ezekíjas; [Ezekíja: hebr. ojačan od Jahveja.]
3. 2 Krn 28,27; 2 Krn 29,1; Mt 1,9

² Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abí,¹ Zaharijeva hči.

1. Abí: tudi imenovana, Abíja; [Abí: hebr. očetovska.]

³ Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil njegov oče David.

⁴ ¶ Odstranil je visoke kraje, zlomil podobe,¹ posekal ašere in na koščke zdrobil bronasto² kačo, ki jo je naredil Mojzes, kajti v tistih dneh so ji Izraelovi otroci zažigali kadilo in jo imenoval Nehuštán.³

1. podobe: hebr. kipe.
2. 4 Mz 21,8
3. Nehuštán: to je, košček medenine; [nekaj narejeno iz bakra, to je bakrena kača iz puščave.]

⁵ Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga, tako da za njim ni bilo nikogar podobnega njemu med vsemi Judovimi kralji niti nikogar, ki bi bil pred njim.

⁶ Kajti pridružil se je h Gospodu in se ni oddvojil od sledenju njemu,¹ temveč se je držal njegovih zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu.

1. njemu: hebr. za njim.

⁷ Gospod je bil z njim in uspeval¹ je kamorkoli je odšel in uprl se je zoper asirskega kralja in mu ni služil.

1. [Okoli leta 725 pr. Kr.]

⁸ Udaril je Filistejce, celó do Gaze¹ in njenih meja, od stražarskega stolpa, do utrjenega mesta.

1. Gaze: hebr. Azzah.

⁹ ¶ Pripetilo¹ se je v četrtem² letu kralja Ezekíja, kar je bilo sedmo leto Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je asirski kralj Salmanasar prišel gor zoper Samarijo in jo oblegal.

1. 2 Kr 17,3
2. [Okoli leta 723 pr. Kr.]

¹⁰ Ob koncu treh¹ let so jo zavzeli, torej v šestem letu Ezekíja, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa je bila Samarija zavzeta.²

1. [Okoli leta 721 pr. Kr.]
2. 2 Kr 17,6

¹¹ Asirski kralj je Izraela odvedel v Asirijo in jih naselil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev,

¹² ker niso ubogali glasu Gospoda, svojega Boga, temveč so prestopili njegovo zavezo in vse, kar je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, pa jih niso hoteli slišati niti jih izpolnjevati.

¹³ ¶ Torej v¹ štirinajstem² letu kralja Ezekíja je asirski kralj Senaherib³ prišel gor zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel.

1. 2 Krn 32,1; Iz 36,1; Prd 48,18
2. [Leta 713 pr. Kr.]
3. Senaherib…: hebr. Sanherib.

¹⁴ Judov kralj Ezekíja je poslal k asirskemu kralju v Lahíš, rekoč: »Grešil sem, obrni se od mene. To, kar polagaš name, bom nosil.« Asirski kralj je Judovemu kralju Ezekíju določil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata.

¹⁵ Ezekíja mu je dal vse srebro, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše.

¹⁶ Ob tistem času je Ezekíja odluščil zlato iz vrat Gospodovega templja in iz stebrov, ki jih je prevlekel Judov kralj Ezekíja in to¹ dal kralju Asirije.

1. to: hebr. jih.

¹⁷ ¶ Kralj Asirije je iz Lahíša poslal¹ Tartana, Rabsarísa in Rabšakéja h kralju Ezekíju z veliko² vojsko zoper Jeruzalem. Odšli so gor in prišli k Jeruzalemu. In ko so prišli gor, so prišli in obstali pri cevi gornjega ribnika, ki je na glavni cesti pralčevega polja.

1. [Okoli leta 710 pr. Kr.]
2. z veliko: hebr. s težko.

¹⁸ Ko so zaklicali h kralju, je ven k njim prišel Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar¹ Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec.

1. pisar: ali, tajnik.

¹⁹ Rabšaké jim je rekel: »Govorite torej Ezekíju: ›Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ›Kakšno zaupanje je to, v katero zaupaš?

²⁰ Ti praviš¹ (toda to so samo prazne² besede): ›Imam³ nasvet in moč za vojno. Komu odslej zaupaš, da si se uprl zoper mene?

1. praviš: ali, govoriš.
2. prazne…: hebr. besede ustnic.
3. Imam…: ali, Toda nasvet in moč sta.

²¹ Torej glej, ti zaupaš¹ v palico iz poškodovanega trsta, v Egipt, na katerega, če se človek nasloni, se bo ta zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem tem, ki zaupajo vanj.

1. zaupaš…: hebr. sebi.

²² Toda če mi rečete: ›Zaupamo v Gospoda, svojega Boga,‹ mar ni to on, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odstranil ter rekel Judu in Jeruzalemu: ›Pred tem oltarjem boste oboževali v Jeruzalemu.‹

²³ Zdaj torej, prosim te, daj jamstva¹ mojemu gospodu, asirskemu kralju, jaz pa ti bom izročil dva tisoč konjev, če boš na svoji strani zmožen nanje postaviti jezdece.

1. jamstva: ali, talce.

²⁴ Kako potem hočeš odvrniti obraz enega poveljnika izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje zaupanje položiti v Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov?

²⁵ Sem mar brez Gospoda prišel gor zoper ta kraj, da ga uničim? Gospod mi je rekel: ›Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‹«

²⁶ Potem so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govori, prosimo te, tvojim služabnikom v sirskem¹ jeziku, kajti mi ga razumemo in ne govori z nami v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki so na obzidju.«

1. [sirskem: hebr. aramejskem.]

²⁷ Toda Rabšaké jim je rekel: »Ali me ni moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da govorim te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko s teboj jedli svoj iztrebek in pili svoj seč?«¹

1. svoj seč: hebr. vodo svojih stopal.

²⁸ Potem je Rabšaké vstal, z močnim glasom zaklical v hebrejskem jeziku in spregovoril, rekoč: »Poslušajte besedo velikega kralja, kralja Asirije,

²⁹ tako govori kralj: ›Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo sposoben, da vas osvobodi iz njegove roke,

³⁰ niti naj vam Ezekíja ne da zaupati v Gospoda, rekoč: ›Gospod nas bo zagotovo osvobodil in to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‹

³¹ Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ›Sklenite¹ dogovor z menoj z darilom in pridite ven k meni in potem jejte vsak mož od svoje lastne trte in vsak mož od svojega figovega drevesa in vsak naj pije vodo iz svojega² vodnega zbiralnika,

1. Sklenite…: ali, Iščite mojo naklonjenost; hebr. Z menoj sklenite blagoslov.
2. svojega…: ali, svoje jame.

³² dokler ne pridem in vas vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo olivnega olja in medu, da boste lahko živeli in ne umrli in ne prisluhnite Ezekíju, ko vas pregovarja,¹ rekoč: ›Gospod nas bo osvobodil.‹

1. pregovarja: hebr. zavaja.

³³ Mar so katerikoli izmed bogov narodov mogli svojo deželo rešiti iz roke asirskega kralja?

³⁴ Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? Mar so Samarijo osvobodili iz moje roke?

³⁵ Kdo so tisti izmed vseh bogov dežel, ki so svojo deželo rešili iz moje roke, da bi Gospod rešil Jeruzalem iz moje roke?‹«