¹ Kralj¹ je poslal in k njemu so zbrali vse starešine iz Juda in iz Jeruzalema.

1. 2 Krn 34,30

² Kralj je šel gor v Gospodovo hišo in vsi Judovi možje in vsi prebivalci Jeruzalema z njim, duhovniki, preroki, vse ljudstvo, tako¹ mali kakor veliki, in v njihova ušesa je bral vse besede knjige zaveze, ki je bila najdena v Gospodovi hiši.

1. tako…: hebr. od majhnega celo do velikega.

³ ¶ Kralj je stal pri stebru in sklenil zavezo pred Gospodom, da hodijo za Gospodom in se držijo njegovih zapovedi, njegovih pričevanj in njegovih zakonov z vsem svojim srcem in vso svojo dušo, da izpolnjujejo besede te zaveze, ki so bile zapisane v tej knjigi. In vse ljudstvo je pristopilo k zavezi.

⁴ ¶ Kralj je zapovedal vélikemu duhovniku Hilkijáju, duhovnikom drugega reda in čuvajem vrat, da iz Gospodovega templja prinesejo vse posode, ki so bile narejene za Báala, za ašero in za vso vojsko neba, in sežgal jih je zunaj Jeruzalema, na poljih Kidrona¹ in njihov pepel odnesel v Betel.

1. [Kidrona: hebr. mračen kraj; potok blizu Jeruzalema.]

⁵ Odstavil¹ je malikovalske² duhovnike, ki so jih Judovi kralji določili, da zažigajo kadilo na visokih krajih po Judovih mestih in v krajih naokoli Jeruzalema. Tudi tiste, ki so zažigali kadilo Báalu, soncu, luni, planetom³ in vsej vojski neba.

1. Odstavil…: hebr. Storil je, da prenehajo biti malikovalski duhovniki.
2. malikovalske…: hebr. Kemarim.
3. planetom: ali, dvanajstim znamenjem, ali, ozvezdjem.

⁶ Iz Gospodove hiše je prinesel ašero,¹ ven iz Jeruzalema, do potoka Kidron in jo sežgal pri potoku Kidronu in jo zdrobil v droben prah in njen prah vrgel na grobove otrok ljudstva.

1. 2 Kr 21,7

⁷ Porušil je hiše posvečenih vlačugarjev, ki so bile pri Gospodovi hiši, kjer so ženske tkale tanke preproge¹ za ašero.

1. tanke preproge: hebr. hiše.

⁸ Vse duhovnike je privedel iz Judovih mest in omadeževal visoke kraje, kjer so duhovniki zažigali kadilo od Gebe do Beeršébe in porušil visoke kraje velikih vrat, ki so bile pri vhodu velikih vrat mestnega voditelja Józueta, ki so bila na moževi levici pri velikih vratih mesta.

⁹ Vendar duhovniki visokih krajev niso prišli gor h Gospodovemu oltarju v Jeruzalemu, temveč so med svojimi brati jedli nekvašen kruh.

¹⁰ In omadeževal je Tofet, ki je v dolini Hinómovih otrok, da noben človek ne bi mogel pripraviti svojega sina ali svoje hčere, da gre skozi ogenj k Molohu.

¹¹ Odstranil je konje, ki so jih Judovi kralji podarili soncu ob vhodu v Gospodovo hišo, poleg sobe Netán Meleha,¹ glavnega dvornega upravitelja,² ki je bila v predmestjih in sončne bojne vozove sežgal z ognjem.

1. [Netán Meleh: hebr. dan od kralja.]
2. glavnega dvornega upravitelja: ali, evnuha, ali, častnika.

¹² Oltarje, ki so bili na vrhu gornje Aházove sobe, ki so jih naredili Judovi kralji, in oltarje, ki jih je naredil Manáse¹ v dveh dvorih Gospodove hiše, je kralj porušil, jih odstranil² od tam in njihov prah vrgel v potok Kidron.

1. 2 Kr 21,5
2. odstranil…: ali, naglo odstranil.

¹³ Visoke kraje, ki so bili pred Jeruzalemom, ki so bili na desni roki gore¹ izprijenosti, ki jo je Salomon² zgradil za Astarto, ogabnost Sidóncev in za Kemoša, ogabnost Moábcev in za Milkóma, gnusobo Amónovih otrok, je kralj omadeževal.

1. gore…: to je, Oljske gore.
2. 1 Kr 11,7

¹⁴ Podobe¹ je zlomil na koščke, posekal ašere in njihove kraje napolnil s človeškimi kostmi.

1. Podobe: hebr. Kipe.

¹⁵ ¶ Poleg tega oltar, ki je bil pri Betelu in visok kraj, ki ga je naredil Nebátov sin Jerobeám, ki je Izraela primoral grešiti, tako oltar kot visok kraj je porušil, požgal visok kraj, ga zdrobil v prah in sežgal ašero.

¹⁶ Ko se je Jošíja obrnil, je ogledal mavzoleje, ki so bili na gori, poslal in iz mavzolejev vzel kosti in jih sežgal na oltarju, ga oskrunil, glede na Gospodovo besedo,¹ ki jo je razglasil Božji mož, ki je razglasil te besede.

1. 1 Kr 13,2

¹⁷ Potem je rekel: »Kakšen steber je to, kar vidim?« Ljudje iz mesta so mu rekli: »To je mavzolej Božjega moža, ki je prišel iz Juda in razglasil te stvari, ki si jih storil zoper betelski oltar.«

¹⁸ Rekel je: »Pustite ga pri miru. Naj noben človek ne premakne njegovih kosti.« Tako so pustili pri¹ miru njegove kosti, s kostmi preroka, ki je prišel iz Samarije.

1. pri…: hebr. njegove kosti, da so se izognile.

¹⁹ Tudi vse hiše visokih krajev, ki so bile v samarijskih mestih, ki so jih naredili Izraelovi kralji, da bi Gospoda izzivali k jezi, je Jošíja odstranil in jim storil glede na vsa dejanja, ki jih je storil v Betelu.

²⁰ Vse duhovnike visokih krajev, ki so bili tam, je usmrtil¹ na oltarjih in na njih sežgal človeške kosti in se vrnil v Jeruzalem.

1. usmrtil: ali, žrtvoval.

²¹ ¶ Kralj je vsemu ljudstvu zapovedal, rekoč: »Praznujte¹ pasho Gospodu, svojemu Bogu, kakor² je to zapisano v knjigi te zaveze.«

1. 2 Krn 35,1; 1 Ezd 1,1
2. 2 Mz 12,3; 5 Mz 16,2

²² Zagotovo tam ni bilo takšne pashe od dni sodnikov, ki so sodili Izraelu, niti v vseh dneh Izraelovih kraljev, niti Judovih kraljev,

²³ kot [je bila ta] v osemnajstem letu kralja Jošíja, v katerem se je praznovala ta pasha Gospodu v Jeruzalemu.

²⁴ ¶ Poleg tega je Jošíja odstranil¹ delavce z osebnimi duhovi, čarovnike, podobe,² malike in vse ogabnosti, ki so bile ogledane v Judovi deželi in v Jeruzalemu, da bi lahko izpolnil besede postave,³ ki so bile zapisane v knjigi, ki jo je duhovnik Hilkijá našel v Gospodovi hiši.

1. [Okoli leta 623 pr. Kr.]
2. podobe: hebr. sramotno stvar.
3. 3 Mz 20,27; 5 Mz 18,11

²⁵ ¶ Pred njim ni bilo nobenega kralja, ki bi bil podoben njemu, ki bi se z vsem svojim srcem obrnil h Gospodu, z vso svojo dušo in z vso svojo močjo, glede na vso Mojzesovo postavo niti za njim ni vstal nihče, ki bi mu bil podoben.

²⁶ ¶ Vendar Gospod ni odvrnil okrutnosti svojega velikega besa, s čimer je bila vneta njegova velika jeza zoper Juda zaradi vseh izzivanj,¹ s katerimi ga je izzival Manáse.

1. izzivanj: hebr. jez.

²⁷ Gospod je rekel: »Prav tako bom iz svojega pogleda odstranil Juda, kakor sem odstranil Izraela in zavrgel bom to mesto Jeruzalem, ki sem ga izbral in hišo, o kateri sem rekel: ›Tam bo moje¹ ime.‹«

1. 1 Kr 8,29; 1 Kr 9,3; 2 Kr 21,7

²⁸ Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁹ ¶ V njegovih dneh¹ je faraon Neho, egiptovski kralj, odšel gor zoper asirskega kralja, k reki Evfrat, in kralj Jošíja je odšel zoper njega, in ko ga je [faraon] zagledal ga je usmrtil pri Megídu.²