¹ Tako pravi Gospod: Kje je matere vaše ločitni list, s katerim sem jo odslovil? ali kdo je izmed upnikov mojih, ki sem mu vas prodal? Glejte, zaradi svojih krivic ste prodani in zaradi vaših prestopkov je odslovljena mati vaša.

² Zakaj ni bilo nikogar, ko sem prišel? ko sem klical, nihče ni odgovoril? Je li mar roka moja prekratka, da bi otela? ali pa ni v meni moči nobene za rešenje? Glej, s karanjem svojim posušam morje, reke izpreminjam v puščavo, da njih ribe gnijejo in mrjo od žeje, zato ker ni vode.

³ Nebesa oblačim v črnino in raševino jim napravljam za odejo.

⁴ Gospod Jehova mi je dal izurjen jezik, da znam o pravem času izreči besedo trudnemu. Zbuja me sleherno jutro, zbuja mi uho, da poslušam kakor učenec.

⁵ Gospod Jehova mi je odprl uho, in jaz se nisem upiral, ne se umaknil.

⁶ Život svoj sem izpostavil njim, ki so me bili, in lice svoje njim, ki so me tezali; obličja svojega nisem skril sramotenju in pljuvanju.

⁷ Kajti Gospod Jehova mi pomaga, zato nisem bil osramočen; zatorej sem nastavil obličje svoje kakor pretrd kamen in vem, da ne pridem v sramoto.

⁸ Blizu je on, ki me opravičuje; kdo se bo prepiral z menoj? Stopiva si nasproti! Kdo hoče poskusiti pravdo zoper mene? naj pride k meni!

⁹ Glej, Gospod Jehova mi bo pomagal: kdo je, ki bi me obsodil? Glej, vsi skup se postarajo kakor sukno, molj jih pokonča.

¹⁰ Kdo je med vami, ki se boji Gospoda, ki posluša hlapca njegovega glas? Kdor hodi po temi, komur ni svetlobe, upaj v ime Gospodovo in opiraj se na Boga svojega!

¹¹ Glejte, vi vsi, ki vžigate ogenj, z ognjenimi strelami se oborožujete: pojdite v žar ognja svojega in v požare, ki ste jih zapalili. To se vam zgodi od moje roke, v bolesti boste ležali.