¹ Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.

² Mene vodi in goni po temi, ne pa po svetlobi.

³ Samo meni nasprotujoč, obrača proti meni roko svojo ves dan.

⁴ Storil je, da se je postaralo meso moje in koža moja, kosti moje je potrl.

⁵ Zidal je zoper mene in me obdal s strupeno grenkobo in nadlogo.

⁶ Velel mi je bivati v temnih krajih, kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.

⁷ Ogradil me je, da ne morem uiti, dejal me je v težko železje.

⁸ Ko tudi kličem in vpijem, ne pusti k sebi prošnje moje.

⁹ Pota moja je zagradil z rezanim kamenjem, steze mi je izprevrgel.

¹⁰ Kakor prežeč medved mi je, kakor lev v zasedi.

¹¹ Pota moja je napravil tavajoča in me je raztrgal, me opustošil.

¹² Napel je lok svoj in me je postavil pšici svoji za cilj.

¹³ V ledice moje je izpustil tula svojega strelice.

¹⁴ V smeh sem vsemu ljudstvu svojemu, njih pesmica ves dan.

¹⁵ Nasitil me je z najhujšo bridkostjo, upijanil me je s pelinom.

¹⁶ In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.

¹⁷ In vržena je daleč od miru duša moja, pozabil sem, kar je sreča.

¹⁸ In rekel sem: Izginila je moč moja in moje upanje v Gospoda.

¹⁹ Spomni se edinščine moje in tavanja mojega, pelina in grenkega strupa!

²⁰ Spominja se tega vedno duša moja in je potrta v meni.

²¹ To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal:

²² Prevelika dobrotljivost Gospodova je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo,

²³ novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.

²⁴ Delež moj je Gospod, govori duša moja, zato bom upal vanj.

²⁵ Dober je Gospod njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče.

²⁶ Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve Gospodove.

²⁷ Dobro je možu, da je nosil jarem v mladosti svoji.

²⁸ Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Gospod.

²⁹ V prah naj položi usta: morda je še upanje.

³⁰ Njemu, ki ga bije, naj pomoli lice svoje; nasiti se naj s sramoto.

³¹ Kajti Gospod ne zameta vekomaj;

³² marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.

³³ Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.

³⁴ Če kdo gazi vse zvezane na zemlji,

³⁵ če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega,

³⁶ če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Gospod pazil na to?

³⁷ Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?

³⁸ Ali ne prihaja iz ust Najvišjega hudo in dobro?

³⁹ Kaj bi tožil človek, dokler živi? Vsakdo naj toži zaradi svojih grehov!

⁴⁰ Preiskujmo ter izsledujmo pota svoja in vrnimo se do Gospoda!

⁴¹ Povzdignimo dušo svojo z rokami vred k Bogu mogočnemu v nebesih!

⁴² Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.

⁴³ Ogrnil si se z jezo in preganjal nas, moril si brez milosti.

⁴⁴ Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.

⁴⁵ Za nesnago in izmeček si nas postavil sredi ljudstev.

⁴⁶ Vsi sovražniki naši so usta svoja razširili zoper nas.

⁴⁷ Groza in jama sta blizu nas, razdejanje in poguba.

⁴⁸ Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.

⁴⁹ Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,

⁵⁰ dokler se Gospod iz nebes ne ozre in ne vidi.

⁵¹ Oko moje mi žali srce zavoljo vseh hčer mesta mojega.

⁵² Lovili so me hudo kakor ptičico, kateri me sovražijo brez vzroka.

⁵³ V jamo so pehnili življenje moje, da me uničijo, in kamenje so lučali v me.

⁵⁴ Vode so mi kipele čez glavo, dejal sem: Pokončan sem!

⁵⁵ Klical sem ime tvoje, o Gospod, iz jame pregloboke.

⁵⁶ Glas moj si čul; ne skrivaj ušesa svojega zdihovanju mojemu, vpitju mojemu.

⁵⁷ Približal si se tisti dan, ko sem klical; rekel si: Ne boj se!

⁵⁸ Sodil si, Gospod, pravdo duše moje, odrešil si življenje moje.

⁵⁹ Videl si, o Gospod, krivico, ki se mi godi; razsodi pravdo mojo!

⁶⁰ Videl si vse njih maščevanje in vse njih naklepe zoper mene.

⁶¹ Slišal si njih zasramovanje, o Gospod, in vse njih namere zoper mene,

⁶² govorjenje tistih, ki so vstali nadme, in njih izmišljevanje zoper mene ves dan.

⁶³ Glej jih, ko sede in ko vstajajo, da jim sem za pesmico!

⁶⁴ Plačaj jim povračilo, Gospod, po njih rok delu.

⁶⁵ Daj jim zaslepljenost srca, prokletje tvoje pridi nadnje!

⁶⁶ Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes Gospodovih!