¹ Šel pa je Abraham odondod v južno pokrajino, da bi prebival med Kadesom in Surom; in bival je kot tujec v Gerarju.

² In Abraham je rekel za Saro, ženo svojo: Sestra je moja. In Abimelek, kralj gerarski, pošlje ter vzame Saro.

³ Ali pride Bog k Abimeleku v nočnih sanjah in mu reče: Glej, takoj umreš zaradi te žene, ki si jo vzel, ker je možu poročena.

⁴ Abimelek pa se ji ni bil približal, zato reče: Gospod, ali bi pomoril tudi narod pravičen?

⁵ Ni li mi rekel sam: Sestra je moja? pa tudi ona je rekla: Brat je moj. V nedolžnosti srca svojega in v čistosti rok svojih sem storil to.

⁶ In mu reče Bog v sanjah: Saj jaz vem, da si storil to v nedolžnosti srca svojega, in tudi ubranil sem ti jaz, da nisi grešil zoper mene, zato ti nisem pustil dotekniti se je.

⁷ Zdaj torej vrni ženo onemu možu; prorok namreč je, in bo prosil zate, in živel boš; ako pa je ne vrneš, vedi, da vsekakor umreš, ti in vsi tvoji.

⁸ Zjutraj torej vstane Abimelek prav zgodaj, in ko je poklical vse hlapce svoje, jim pove vse te besede, da so slišali; in silno so se bali tisti možje.

⁹ Nato pokliče Abimelek Abrahama ter mu reče: Kaj si nam storil? Ali kaj sem grešil zoper tebe, da si pripravil nadme in nad kraljestvo moje veliko pregreho? Dela, katerih ni storiti, si storil zoper mene.

¹⁰ Še reče Abimelek Abrahamu: Kaj se ti je zdelo, ko si storil to reč?

¹¹ Abraham pa reče: Ker sem dejal, da gotovo ni strahu Božjega v tem kraju, zato me bodo umorili zaradi žene moje.

¹² Ali tudi v resnici je sestra moja, očeta mojega hči, a ne hči matere moje; in vzel sem si jo za ženo.

¹³ Bilo pa je, ko mi je velel Bog potovati iz hiše očeta mojega v daljavo, da sem ji rekel: Ta bodi prijaznost, ki mi jo izkazuj, v kateri kraj koli pridemo, da rečeš zame: Brat je moj.

¹⁴ Tedaj vzame Abimelek ovce in goveda in hlapce in dekle, ter jih da Abrahamu in mu vrne Saro, ženo njegovo.

¹⁵ In mu veli Abimelek: Glej, dežela moja ti je na voljo; kjerkoli se ti poljubi, bivaj!

¹⁶ Sari pa reče: Glej, dal sem tisoč srebrnikov bratu tvojemu, glej, to ti bodi v pregrinjalo oči pri vseh, ki so s teboj, in pred vsemi si opravičena.

¹⁷ In Abraham je molil k Bogu, in Bog ozdravi Abimeleka in ženo njegovo in dekle njegove, da so rodile.

¹⁸ Bil je namreč dočista zaprl Gospod vsako maternico v hiši Abimelekovi zaradi Sare, žene Abrahamove.