¹ Ko je pa videla Rahela, da ona ne rodi Jakobu, je zavidala sestri svoji, in reče Jakobu: Daj mi otrók, če ne, umrem.

² In Jakob se raztogoti proti Raheli in reče: Ali sem jaz namesto Boga, ki ti je odrekel sad telesa?

³ Ona pa reče: Glej, deklo mojo Bilho, pojdi k njej, da porodi na kolenih mojih, in dobim tudi jaz otrók iz nje.

⁴ In dá mu Bilho, deklo svojo, za ženo; in združi se ž njo Jakob.

⁵ Tako spočne Bilha in porodi Jakobu sina.

⁶ Tedaj reče Rahela: Bog mi je storil pravico in tudi uslišal glas moj ter mi dal sina, in ga je imenovala Dana.

⁷ Nato spočne Bilha, Rahelina dekla, vdrugič in porodi sina drugega Jakobu.

⁸ In Rahela reče: V bojih Božjih sem se borila s sestro svojo in zmogla sem, zato ga je imenovala Neftalija.

⁹ Ko je pa videla Leja, da je nehala roditi, vzame Zilpo, deklo svojo, in jo da Jakobu za ženo.

¹⁰ In Zilpa, Lejina dekla, porodi Jakobu sina.

¹¹ In Leja reče: Na srečo! in imenovala ga je Gada.

¹² In Zilpa, Lejina dekla, porodi Jakobu drugega sina.

¹³ In Leja reče: Blagor meni! kajti blagrovale me bodo žene, zato ga je imenovala Aserja.

¹⁴ In šel je Ruben ob času pšenične žetve in našel ljubezenska jabolčka na polju in jih prinesel Leji, materi svoji; in reče Rahela Leji: Daj mi, prosim, od ljubezenskih jabolčk svojega sina.

¹⁵ Ona pa ji reče: Ali se ti zdi premalo, da si vzela moža mojega, hočeš li tudi vzeti ljubezenskih jabolčk sina mojega? Njej pa reče Rahela: Zato naj on s teboj leži nocoj za ljubezenska jabolčka sina tvojega.

¹⁶ In ko se je Jakob zvečer vračal s polja, mu pride Leja naproti ter reče: K meni prideš, zakaj prav za plačilo sem te najela za ljubezenska jabolčka svojega sina. In ležal je ž njo tisto noč.

¹⁷ Bog pa je uslišal Lejo: spočne namreč ter porodi Jakobu sina petega.

¹⁸ In Leja reče: Bog mi je povrnil plačilo moje, zato ker sem dala deklo svojo možu svojemu, in ga je imenoval Isaharja.

¹⁹ In zopet spočne Leja in porodi sina šestega Jakobu.

²⁰ In reče Leja: Oblagodaril me je Bog z blagodarom dobrim; zdaj vendar bo prebival moj mož z menoj, ker sem mu porodila šest sinov; zato ga je imenovala Zebulona.

²¹ pozneje pa porodi hčer, in imenovala jo je Dino.

²² Spomni se pa Bog Rahele, usliši jo Bog ter ji odpre maternico.

²³ In spočne in rodi sina ter reče: Odvzel je Bog sramoto mojo.

²⁴ In imenovala ga je Jožefa, rekoč: Pridaj mi Gospod še drugega sina!

²⁵ Zgodi se pa, ko je rodila Rahela Jožefa, da reče Jakob Labanu: Odpústi me, da odidem v svoj kraj in v deželo svojo.

²⁶ Daj mi ženi moji in otroke moje, za katere sem ti služil, da odidem; ti namreč znaš službo mojo, s katero sem ti služil.

²⁷ Laban pa mu reče: O da bi našel milost v tvojih očeh! zaznal sem, da me je Gospod blagoslovil zaradi tebe.

²⁸ Reče torej: Določi mi plačilo svoje, in ti ga dam.

²⁹ Jakob mu reče: Ti veš, kako sem ti služil in kako se je godilo živini tvoji pri meni.

³⁰ Zakaj kar si malega imel pred prihodom mojim, to se je pomnožilo, in Gospod ter je blagoslovil, kamorkoli sem krenil. Sedaj pa, kdaj naj skrbim tudi jaz za hišo svojo?

³¹ In veli: Kaj ti dam? In Jakob reče: Ne dajaj mi ničesar; pasel bom zopet čredo tvojo in stražil, če mi storiš to:

³² danes pregledam vso čredo tvojo in odločim od nje vsako živinče pisano in marogasto, in vse čadasto med ovcami ter marogasto in pisano med kozami; in to bodi plačilo moje.

³³ In pričala bo pravičnost moja zame v prihodnosti, kadar prideš gledat plačilo moje, ki je pred teboj: karkoli ni pisano in marogasto med kozami ali čadasto med ovcami, bodi tatvina pri meni.

³⁴ In Laban reče: Glej, bodi, kakor si rekel.

³⁵ In še tisti dan je odločil kozle progaste in marogaste in vse koze pisane in marogaste, vse, na katerih je bila bela lisa, potem vse čadasto med ovcami, in jih izroči v roko sinom svojim;

³⁶ in določi tri dni hoda razdalja med seboj in Jakobom; in Jakob je pasel ostalo drobnico Labanovo.

³⁷ Vzame si pa Jakob zelene palice z bele topole in z mandeljnovca in platanove in izlupi po njih bele proge, da se je kazala belina, ki je bila na palicah.

³⁸ In tiste palice, ki jih je bil olupil, je pokladal v žlebove in v korita, ko so prihajale ovce pit, ovcam nasproti, da bi se mrkale, ko pridejo pit.

³⁹ Tako so se ubrejile ovce pri tistih palicah in so rodile progaste, lisaste in marogaste.

⁴⁰ In ta jagnjeta je odločeval Jakob, in obličja ovac je obračal proti pisanim in proti vsem čadastim v Labanovi čredi; in sebi je napravljal črede posebe, in jih ni mešal med ovce Labanove.

⁴¹ In kadar so se mrkale ovce krepkega života, je pokladal Jakob palice ovcam pred oči v žlebove, da bi se ubrejile pri tistih palicah;

⁴² kadar so se pa družile ovce slabotne, jih ni pokladal: tako so bile slabotne Labanove, krepke pa Jakobove.

⁴³ Tako je ta mož silno obogatel, in imel je veliko drobnice in dekel in hlapcev in velblodov in oslov.