¹ Abraham je od tam odpotoval¹ proti južni deželi in prebival med Kadešem in Šurom in začasno prebival v Gerárju.

1. [Okoli leta 1898 pr. Kr.]

² O Sari, svoji ženi, je Abraham rekel: »Ona je moja sestra.« In kralj Abiméleh¹ iz Gerárja je poslal in vzel Saro.

1. [Abiméleh: hebr. oče kralja.]

³ ¶ Toda Bog je ponoči v sanjah prišel k Abimélehu in mu rekel: »Glej, ti si samo mrtev človek zaradi ženske, ki si jo vzel, kajti ona je moževa¹ žena.«

1. moževa…: hebr. poročena s soprogom.

⁴ Toda Abiméleh se ji ni približal in rekel je: »Gospod, hočeš ubiti tudi pravičen narod?

⁵ Ali mi ni rekel: ›Ona je moja sestra?‹ In ona, celo ona sama je rekla: ›On je moj brat.‹ To sem storil v neokrnjenosti¹ svojega srca in nedolžnosti svojih rok.«

1. neokrnjenosti: ali, preprostosti, ali, iskrenosti.

⁶ Bog mu je v sanjah rekel: »Da, vem, da si to storil v neokrnjenosti svojega srca, kajti tudi jaz sem te zadržal pred pregrešitvijo zoper mene, zato ti nisem dovolil, da se je dotakneš.

⁷ Zdaj torej vrni človeku njegovo ženo, kajti on je prerok in molil bo zate in boš živel. Če pa je ne povrneš, vedi, da boš zagotovo umrl, ti in vse, kar je tvojega.«

⁸ ¶ Zato je Abiméleh zgodaj zjutraj vstal in poklical vse svoje služabnike ter jim v njihova ušesa povedal vse te stvari in ljudje so bili boleče prestrašeni.

⁹ Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: »Kaj si nam storil? In kaj sem ti zagrešil, da si nadme in na moje kraljestvo privedel velik greh? Storil si mi dejanja, ki sploh ne bi smela biti storjena.«

¹⁰ Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj si si domišljal, da si storil to stvar?«

¹¹ Abraham je rekel: »Ker sem mislil: ›Zagotovo na tem kraju ni strahu Božjega in zaradi moje žene me bodo ubili.‹

¹² Vendar je zares moja sestra; je hči mojega očeta, toda ne hči moje matere in postala je moja žena.

¹³ Pripetilo se je, ko me je Bog pripravil do tega, da se oddaljim od hiše svojega očeta, da sem ji rekel: ›To je tvoja prijaznost, ki mi jo boš izkazala: na vsakem kraju, kamor bova prišla, o meni¹ reci: ›Moj brat je.‹«

1. 1 Mz 12,13

¹⁴ ¶ Abiméleh je vzel ovce, vole, sluge in postrežnice ter jih dal Abrahamu in mu vrnil njegovo ženo Saro.

¹⁵ Abiméleh je rekel: »Glej, moja dežela je pred teboj. Prebivaj, kjer¹ ti ugaja.«

1. kjer…: hebr. kakor je dobro v tvojih očeh.

¹⁶ Sari pa je rekel: »Glej, tvojemu bratu sem dal tisoč koščkov srebra. Glej, on ti je pokrivalo tvojim očem, vsem, ki so s teboj in z vsemi drugimi.« Tako je bila opravičena.

¹⁷ ¶ Tako je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ženo in njegove dekle, in rodile so otroke.

¹⁸ Kajti Gospod je zaradi Abrahamove žene Sare, trdno zaprl vse maternice Abimélehove hiše.